Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pred 50 leti je umrl papež Janez XXIII.

Za vas piše:
M. M. Š. / Kathpress
Objava: 03. 06. 2013 / 13:17
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Pred 50 leti je umrl papež Janez XXIII.

Angelo Guiseppe Roncalli (1981-1963) se je v zgodovino zapisal kot 'koncilski papež'.

Na današnji dan pred 50 leti, 3. junija 1963, in s tem sredi drugega vatikanskega cerkvenega zbora, je umrl papež Janez XXIII. V zgodovino se je zapisal kot 'koncilski papež', čeprav gre precej zaslug za uspeh koncila pripisati tudi njegovemu nasledniku, papežu Pavlu VI. (1963-78). Janez XXIII. pa je bil tisti, ki je s sklicem koncila pisal zgodovino Cerkve.

Cerkveni zbor vesoljne katoliške Cerkve je tedanji papež sklical 25. januarja 1959 benediktinskem samostanu sv. Pavla zunaj obzidja v Rimu, potem ko je najprej napovedal zasedanje škofijske sinode. 11. oktobra 1962 se je 2.540 koncilskih očetov zbralo na uvodnem zasedanju 21. in doslej največjega koncila v cerkveni zgodovini. Papež Janez XXIII. je vse do svoje smrti nudil neumorno spodbudo cerkvenemu zborovanju, pustil pa je, da so se dogodki odvijali v popolni svobodi.

Janez XXIII. se je rodil 25. novembra 1881 kot Angelo Guiseppe Roncalli v kraju Sotto il Monte pri Bergamu v Italiji. Preprost kmečki sin je leta 1904 najprej prejel duhovniško, leta 1925 pa še škofovsko posvečenje. Bil je vatikanski poslanec v Bolgariji, od leta 1933 pa je deloval kot apostolski nuncij v Turčiji in Grčiji s sedežem v Carigradu. Ta čas je bil za Roncallija izredno pomenljiv, saj je odtlej negoval posebej dobre odnose s pravoslavnimi Cerkvami.

Od leta 1937 je Roncalli bival v Atenah, kjer je v času druge svetovne vojne podpiral tamkajšnje ljudstvo v boju proti nemški okupaciji. Leta 1945 je bil imenovan za vatikanskega nuncija v Parizu, leta 1953 pa za kardinala in beneškega patriarha. 28. oktobra 1958 so ga sobratje kardinali izbrali za novega papeža.

Z Roncallijem je v Vatikanu zavel nov veter. Papež je obiskoval svoje rimske župnije, se udeleževal romanj, obiskoval je zapore in sirotišnice in iskal stik z ljudmi. Janez XXIII. je znal ljudi osebno prepričati s svojo prisrčnostjo in humorjem, kar pa sta spremljali globoka pobožnost in velika skromnost. Odpravil je poljubovanje nog in dotlej predpisane tri priklone pri zasebnih avdiencah.

Janez XXIII. je napisal sedem okrožnic, med njimi leta 1961 'Mater et Magistra' o katoliškem socialnem nauku, leta 1963 pa 'Pacem in Terris'. V slednji, ki jo je namenil 'vsem ljudem dobre volje', je pozval k mednarodnem sodelovanju za mir in pravičnost.

V času njegovega papeževanja je postajalo vse bolj jasno, da Janez XXIII. trpi zaradi hudega rakavega obolenja. Med njegovim zadnjim javnim nastopom okoli deset dni pred smrtjo je ljudem, zbranim na Trgu sv. Petra v Vatikanu, dejal: »Naj vas preveč ne skrbi zame. Pripravljen sem, da se odpravim na veliko potovanje. Moja prtljaga je pripravljena. Kadar koli se lahko odpravim.«

Njegov poslednji smrtni boj je trajal 91 ur, v katerih sape ni zadrževala le vesoljna katoliška Cerkev, ampak ves svet. Janez XXIII. je umrl na binkoštni ponedeljek, 3. junija 1963, ob 19.49 v Apostolski palači v Vatikanu. Njegov pontifikat je trajal štiri leta, sedem mesecev in šest dni. 3. septembra 2000 je Janez Pavel II. svojega predhodnika Janeza XXIII. razglasil za blaženega.

Foto: splet

Kupi v trgovini

Življenjske težave
Drugi priročniki
4,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh