Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Hagioterapija – terapija za dušo

Za vas piše:
Darja Ovsenik
Objava: 22. 05. 2013 / 13:04
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Hagioterapija – terapija za dušo

Pojem, ki ga marsikdo sliši prvič, deluje novo, sveže in zanimivo – gre za duhovno pomoč človeku, ki trpi. Drugače povedano: duhovni karitas, duhovna medicina …

Kaj je hagioterapija?


Pojem, ki ga marsikdo sliši prvič, deluje novo, sveže in zanimivo. Gre za strokovno duhovno pomoč človeku, ki trpi. Drugače povedano: gre za duhovni karitas, saj je predmet hagioterapije človekovo duhovno področje in njegova duhovna duša. Je tudi neke vrste duhovna medicina, saj zaradi večje jasnosti in preglednosti na tem področju dela uporablja medicinsko terminologijo.

Hagioterapija je po besedah mag. Mirana Kelvišarja, župnika na Uncu in hagioasistenta, v prvi vrsti karizma in poslanstvo, ki je lastno Skupnosti MiR, ki je delovno-študijska skupnost in jo je ustanovil zagrebški profesor dr. Tomislav Ivančić. »Gre za sad izkustva vere profesorja Ivančića, teologa in kanonika zagrebške nadškofije, ki se je začel pri delu s študentsko skupino, ki jo je vodil v začetku 70. let 20. stoletja. Te vsebine so poglabljali in v 90. letih so prišli do koncepta hagioterapije, ki je bil nekakšen odgovor na trpljenje hrvaškega ljudstva in vojakov, ki so prestali hudo preizkušnjo vojne,« razloži mag. Kelvišar. Skupnost MiR Slovenija živi karizmi hagioterapije in evangelizacije po načinu prof. Ivančića iz Zagreba. Leta 2003 jo je priznala tudi Slovenska škofovska konferenca in ji dovolila delovanje na celotnem področju naše domovine.

Kaj je hagioterapija?

Že samo ime pove, da gre za zdravljenje svetega s svetim. Grška beseda »hagios« pomeni svet in za nas kristjane je najbolj svet Bog, ki je v hagioterapiji tudi zdravilo in zdravnik človekove duhovne duše. Beseda »therapeo« pa je prvotno pomenila slaviti, častiti, v sedanjem pomenu pa zdraviti. V človeku so namreč različna življenjska področja, ki so sveta in nedotakljiva, saj brez njih človek ne more obstajati, funkcionirati in uspeti. Če so ta duhovna področja prizadeta, vsekakor potrebuje takšen človek hagioterapevtsko pomoč.

»Lahko jo imenujemo tudi duhovna medicina, saj na področju hagioterapije uporabljamo tudi terminologijo s področja medicine, da lahko človeku predstavimo, za kaj gre,« pojasni mag. Kelvišar. Gre torej za novost tako na znanstvenem kot terapevtskem področju, saj se ukvarja z raziskovanjem človekove duhovne dimenzije in njenih zakonitosti ter ugotavlja različne vrste patologije, jih diagnosticira in zdravi. O tem, da je diagnosticiranje težav na duhovnem področju pogosto zahtevno in težko, je govoril že papež Janez Pavel II.

Komu je hagioterapija namenjena?

Vsekakor vsem, ki trpijo zaradi različnimi duhovnih travm, stisk, itd... V Centra za hagioterapijo v Turnem (Šentjur pri Celju) in na Uncu, kjer deluje mag. Kelvišar, tako prihajajo ljudje, ki so utrpeli pomanjkanje ljubezni s strani staršev, agresivnost, občutili duhovno praznino, zboleli za depresijo, jih pestijo strahovi, samomorilne misli, ljudje, ki so doživeli zlorabe, se težko sprejemajo ali trpijo za različnimi vrstami odvisnostmi …

Samo za katolike ali odprto za vse?

Zanimalo nas je, ali je potem glede na ustanovitelja dr. Ivančića, ki je teolog, hagioterapija namenjena le katoliškemu krogu ljudi. Mag. Kelvišar pojasni, da gre za tisto vrsto duhovne pomoči, s katero pomagajo tako vernim kot nevernim: »Je neke vrste evangelizacija na nov, svež način, o katerem sta govorila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Ni pa namenjena samo vernim ljudem. Za neverne pa hagioterapijo prilagodimo njihovemu prepričanju. Tako jim govorimo o Bogu kot tistem, ki je izvor dobrega, lepega, resničnega. Boga predstavljamo torej kot ljubezen, dobroto. Saj tudi filozofi govorijo o Bogu kot o Biti – o tistem, ki je izvor vsega, ki obstaja od vekomaj in je vzrok vsega, kar je nastalega.«

Z roko v roki s sodobnimi znanstvenimi izsledki

Mag. Kelvišar odgovarja: »Človek je trodimenzionalno bitje: telo, psiha in duh. Današnji znanstveniki s celičnim biologom dr. Liptonom odkrivajo, da je vsaka celica prežeta z duhovno dimenzijo, da ima vsaka celica v sebi zavest in odločitev. Zato je zelo pomembno, kakšne odločitve izbiramo in nosimo v sebi ter kako delujemo. Hagioterapija tako pri svojem delu upošteva izsledke sodobnih znanosti, kot so filozofija, teologija, medicina, biologija idr. naravoslovne znanosti. Med njimi na primer antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

Avstrijski nevrolog, psihoterapevt in ustanovitelj logoterapije Viktor E. Frankl pa govori o tem, da se vsak človek bolj ali manj zaveda, da Bog obstaja – zato govori o 'Bogu podzavesti' in trdi, da je ateist samo tisti človek, ki ima negativen odnos do Boga, ki je resničnost našega življenja. Zato V. E. Frankl govori o nevrotičnosti pri ateistih.

Nevrologa Ramachandran in Amen pa sta pri raziskovanju možganov odkrila, da v možganih obstaja t.i. 'točka oz. modul Bog', ki aktivira vse druge človekove sposobnosti. Zakaj sta tej točki oz. modulu dala takšen naziv? Oba imenovana nevrologa sta odkrila, da ta 'točka oz. modul Bog' aktivira vse človekove sposobnosti samo tedaj, ko človek moli, bere in premišljuje Sveto pismo, ko meditira, skratka, ko se versko 'angažira'. Med drugimi tudi znani biolog dr. Lipton govori o tem, da je vsaka človeška celica prežeta z duhom, kar potrjuje to, kar uči teologija, da je človek zares poduhovljeno telo oz. utelešen duh.«

Hagioasistent poveže človeka z izvorom zdravja

Hagioterapija povzema najnovejša spoznanja znanosti in »dejansko so to najnovejše stvari, ki spregovorijo o tem, kako je človek velika skrivnost in čudež, kako je duhovna dimenzija tista, ki ga dviga nad vsa ostala bitja in ga povezuje z izvorom našega življenja, tj. z Bogom. Naloga hagioasistenta pa je, da človeka, ki je v stiski, pripelje in poveže s tem izvorom zdravja, sreče in polnosti življenja, ki je troedini Bog.« pravi mag. Kelvišar.

Od ponovnega zdravja do celovite vere

V desetih letih javnega delovanja so si v Skupnosti MiR Slovenija nabrali kar nekaj izkušenj z zdravljenjem na področju hagioterapije. Mag. Kelvišar pravi, da gre za izredno lepe izkušnje, v katerih so videli in doživeli, kako so se ljudje prerodili, ozdravili, postali svobodni, znova srečni, kako so si v življenju spet postavili zdrave temelje, vstopili v celovito, osebno in zrelo vero, o kateri govori dokument »Pridite in poglejte«.

Vsega tega se v skupnosti veselijo in to jih spodbuja pri njihovem poslanstvu, ki ga lahko spremljate tudi na njihovi spletni strani www.mir-slo.si, kjer lahko naročite tudi vse njihove publikacije. Izdajajo glasilo HAGIO.SI, organizirajo hagioterapevtske večere (v Ljubljani in Mariboru), kot tudi duhovne vaje in predavanja. S svojim delovanjem želijo biti v pastorali pomoč in spodbuda našim župnijam, Cerkvi in vsem ljudem.


V spletni knjigarni Družine sta na voljo dve knjigi o hagioterapiji:

Tomislav Ivančić: Odkritje duhovne terapije
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/223AD4B656592FB1C12579BC00291211?OpenDocument

Tomislav Ivančić: Srečanje z živim Bogom
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/828C720923BA5ABFC12579BC0027E3BB?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / T. S.

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh