Bog je imel za naju, zakonca Tanjo in Lojzeta, načrt, ki je bil drugačen od najinih začetnih pričakovanj. Lansko poletje nama je po devetih letih zakona, v katerih sva iskala svoje poslanstvo in pot, v varstvo poslal dvajsetmesečno Eli. Naše poti je prekrižal, ker smo potrebovali drug drugega. Zdaj se že pripravljamo na svečano posvojitev, ki bo poleti.

Preden sva se poročila, sva se pogovarjala o veliki družini, ki sva si jo želela ustvariti. A že kmalu po poroki sva se začela soočati z izkušnjo neplodnosti. Veliko sva prosila, molila in romala, a je kazalo, kot da naju Bog ne sliši. Veva, da so tudi drugi molili za naju. Zdravniki so nama ponudili možnost umetne oploditve, s pomočjo katere bi morda prišla do rodnega otroka. Po mnogih razmišljanjih in posvetovanjih o moralno-etičnih načelih Cerkve se zanjo nisva odločila.

Bolečina naju je povezala, veliko sva se pogovarjala o njej. A navzven se še nisva bila sposobna odp...