Pogovor z avtorico knjige Dva koraka po mokri mivki, francosko novinarko Anne-Dauphine Julliand





Svojo pretresljivo izkušnjo ste razkrili v knjigi. Zakaj ste se odločili, da jo podelite?

Ker sva z možem srečna. Mogoče se zdi, da to ni zadosten razlog za pisanje knjige, pa vendar. Naju je sreča doletela popolnoma nepričakovano. Srečna sva bila seveda že, ko sva se spoznala, se poročila in dobila prvega sina Gasparda, potem čez dve leti še hčerko Thaďs – takrat sem se čutila popolnoma izpolnjeno. Avgusta 2005 smo se sprehajali po plaži, midva z roko v roki, otroka sta poskakovala po mivki. Z možem sva se pogovarjala, kako srečna družina smo, rada se imava, imava krasna otroka, oba sva zadovoljna s službo, ravno sva kupila stanovanje ... Komaj sem izgovorila misel: »Le kaj sploh lahko skali našo srečo?«, sem opazila, da Thaďs nekoliko nenavadno stopa. Ni se mi sicer zdelo nič resnega, nobene slutnje nisem...