Sredi oktobra 2014 smo Slovenci dobili drugo, prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Hkrati z njim pa so na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vzpostavili jezikovni portal Fran (1. oktobra 2014 je bila vzpostavljena preizkusna verzija portala, 14. oktobra 2014 je začel delovati). Kot programer pri projektu sodeluje podjetje Amebis, za oblikovanje pa skrbijo pri podjetju Hruška. Portal se ponaša tudi s posebnim priznanjem Slovenskega knjižnega sejma za elektronsko knjigo.

Fran združuje vse temeljne jezikovne priročnike za slovenski jezik (31 slovarjev, atlas, 2 svetovalnici, 591.416 slovarskih sestavkov). V teh dneh je praznoval svojo drugo obletnico in dobil veliko daril v obliki novosti, ki so uporabnikom na voljo od Franovega drugega rojstnega dne.

Več kot 10 milijonov poizvedb

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, izr. član SAZU, prof. dr. Marko Snoj je v sredo, 19. oktobra, v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani spregovoril o nastanku in razvoju Frana. Uporabniki so ga lepo sprejeli, saj je 22. avgusta letos doživel desetmilijonto poizvedbo. Med uporabniki Frana je naštel šole in druge državne ustanove ter medije. Ob nastajanju tretje izdaje SSKJ je predstavil knjižni jezik, skozi oči katerega so zaznamovani neknjižni izrazi, kar je označeno tudi v SSKJ. Poudaril je, da je knjižni jezik enak za vse uporabnike in zato vsem razumljiv ter da je v rabi predvsem v javnosti, med drugim pri verskih obredih, tudi pri pisanju po navadi izberemo prav to različico slovenščine.

Nastaja tretja izdaja SSKJ



Med novimi pridobitvami je urednik portala izr. prof. dr. Kozma Ahačič omenil nove slovarje in posodobljene zbirke, spremenjeno zunanjo podobo in nadgrajen brskalnik.

Najpomembnejša novost pa je začetek izhajanja tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga je Ahačič označil za "najmodernejši slovar, ki ga trenutno zmoremo". Popolnoma nov slovar pripravljajo na inštitutu za slovenščino ZRC SAZU. Podrobneje ga je predstavil dr. Andrej Perdih. Posamezne iztočnice bodo na Franu dodane enkrat letno. Aktualna različica vključuje 90 novih javno objavljenih gesel. Ko bo obdelanih 100.000 slovarskih sestavkov, bo tretja izdaja SSKJ izšla tudi v knjižni obliki.

Slovar nadgrajuje klasični način prikazovanja naglasnih in oblikovnih značilnosti. Izgovor je zapisan na dva načina: v Riglerjevi transkripciji, s čimer slovar sledi izročilu prve in druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in v mednarodni fonetični abecedi IPA. Poleg tega je na portalu Fran mogoče najti podrobne slovnične značilnosti iztočnic (vse mogoče oblike besede), pomen, slovnične zglede, shematične prikaze, razlage frazeoloških enot, izgovor in oblike ter etimološke značilnosti.

Fran je prijazen tudi do gluhih in slepih

Za gluhe in naglušne so, kjer je to mogoče, iztočnice povezane z videoposnetki iz Slovarja slovenskega znakovnega jezika. Za slepe in slabovidne uporabnike pa je poskusno na voljo tudi branje slovarskega sestavka s sintetizatorjem govora eBralec. Ustvarjalci portala so poudarili, da to ni točen jakostni in tonemski izgovor, temveč približek, kot ga za zdaj omogoča tehnologija.

Drugi novi jezikovni priročniki in zbirke

V bazo je dodanih še nekaj novih jezikovnih priročnikov: Slovar pravopisnih težav 3.0, (ima novo obliko in okrog 1000 novih geselskih sestavkov), Slovenski lingvistični atlas 2, Sprotni slovar slovenskega jezika 3.0 (med novimi gesli so npr. besede brexit, burkini in vejper), Urbanistični terminološki slovar in Slovenski etimološki slovar. Dodana je zbirka ZRCola 2.0, ki uporabniku omogoča, da med pisanjem osnovne črkovne znake kombinira s poljubnimi diakritičnimi znaki in tako v besedilo preprosto dodaja kompleksne znake. Posodobljene pa so zbirke Jezikovno svetovanje, Pravopisne kategorije Slovarja pravopisnih težav in Terminološko svetovanje.

Nove funkcije

Pri Franu so dodali funkcijo, ki omogoča hitro vrnitev z iskanja po enem slovarju na iskanje po celotnem Franu ter vrnitev »domov« s klikom na ikono Frana. Iskanje je zdaj omogočeno tudi po posebnih znakih ter po mali in veliki začetnici. Dodane so nove ikone nekaterih zbirk.

Iz fička delajo mercedes

Idejni oče Frana Kozma Ahačič je med drugim opozoril tudi na to, da delujejo brez denarnih državnih sredstev, kar je slikovno ponazoril takole: "Že od začetka imamo samo rezervne dele za fička, hkrati pa dobre mehanike in inženirje, zato lahko izdelujemo slovenski mercedes".