Knjiga Pogovori z Merkujem je poklon slovenskemu jezikoslovcu, etimologu, skladatelju in muzikologu Pavlu Merkuju, ki je umrl leta 2014. Avtor knjige, novinar dr. Bernard Nežmah, je z njim raziskoval najzahodnejše kraje, v katerih živijo Slovenci. Tudi ta pot in doživetja med zamejskimi Slovenci so opisana v knjigi. Medtem sta se z Merkujem zbližala in nadaljevala sodelovanje. Nežmah je jezikoslovca spremljal pri njegovem delu in pisal članke o njegovih dognanjih. Po Merkujevi smrti pa jih je zbral v knjigo Pogovori z Merkujem.

Bernard Nežmah je Pavla Merkuja opisal kot človeka, »ki je desetletja proučeval slovenska narečja, osebna in krajevna imena ter izvore priimkov, objavljal tekste, leksikone in knjige, bil erudit par excellence, ni bil nikoli zaposlen kot znanstvenik na inštitutu ali univerzi. Še več, slovensko je zaradi časa fašizma začel govoriti šele pri petnajstih letih«. To so dejstva, ki pričajo, kako predan je bil svojemu delu in kako je ljubil slovensko besedo, narečja in kraje, v katerih so živeli zahodni Slovenci.

A ni se zadovoljil s tem, da je slovenske besede poznal, temveč je posegal globlje. »Lovca na besede«, kot ga je imenoval Nežmah, sta zanimala njihov izvor in smisel, v pogovorih pa je nemalokrat navrgel še kakšno modro misel ali šalo. Ko so ga klicali s tržaškega radia, jim je povedal, da z Nežmahom in fotografom iščejo kraje z zadnjimi Slovenci na zahodu, nato je poslušalcem predlagal izlet v Rezijo, kjer pa so tudi »plahe živali« gadi in modrasi. »Brez strahu, te živali so veliko manj nevarne kot žival človek,« je pripomnil. Podobno je svoje etimološko delo dopolnil, ko je razlagal ime Razbojnik, o katerem pove: »Razbojniki so nekoč prežali vedno ob cesti: to je poklic, ki se je krajevno preselil: danes jih najdete v političnih stavbah."

Na devetdesetih straneh se bralec ne bo dolgočasil. Sicer je Merku raziskoval imena krajev, priimke, narečne besede iz zahodnega (zdaj večinoma žal italijanskega) dela območja, kjer živijo Slovenci, pa vendar je marsikatere besede najti tudi drugje. Med razlagami, zakaj poimenujemo določene stvari tako kot jih, vas kaj hitro zgrabi, da bi vzeli v roke tudi kakšno Merkujevo delo, se nasmejali ob določenih imenih ali zadovoljno prikimali, ko bi morda celo spoznali, od kod izvira vaš priimek ali kaj pomenijo imena vašega kraja ali vaših družinskih članov. Ali ste kdaj pomislili, zakaj večina narodov svojemu otroku nikoli ne dá imena Jezus, imamo pa Bogdana in Teodorja, Marija in Jožef pa sta pri nas med najpogostejšimi imeni? Zakaj je oče dal svojemu sinu sv. Frančišku tako ime? Kaj se je dogajalo z imeni svetnikov? In kje je Oćenaš?

Seveda boste v knjig našli tudi odgovor na vprašanje, kje najdemo najzahodnejšega Slovenca. Izvedeli pa boste tudi, zakaj ženska v Terski dolini, kjer je veliko besednih ostalin iz preteklosti, ne bo užaljena, če jo boste poklicali z »baba« in kako ljudje tam molijo. Skratka, knjiga je bogata z ljudskim izročilom in poljudnimi razlgami.