V Narodni galeriji so sinoči (v sredo, 9. oktobra) slovesno odprli razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420‒1488). Razstava razkriva živahni, a danes malo znani čas Ljubljane na prelomu iz 14. v 15. stoletje. Takrat je Ljubljana štela okrog 6 tisoč prebivalcev, po gospodarski moči pa je prekašala celo štajerski Gradec in dunajsko Novo mesto. Poleg gospodarskega in trgovskega središča je bila Ljubljana tudi razgibano duhovno, intelektualno in kulturno središče Kranjske.

Lambergov brevir z uradnim nazivom: Breviarium Aquileiense oz. Breviarium Patriarchale, Benetke: Franciscus (Franz) Renner, de Heilbronn, Nadškofija Ljubljana, s. s. Knjižni slikar: Picov mojster (Mojster Plinija za Pica della Mirandola) ali Bartolomeo del Tintore

Lambergov brevir je pred štirimi leti na dražbi v tujini odkupila nadškofija Ljubljana
Samostanske knjižnice so bile bogate zakladnice teoloških in liturgičnih del in del s področja takratne znanosti in klasične literature. O tem priča ohranjeni reverz prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga, ki si je v kapiteljski knjižnici 22. januarja 1478 izposodil 55 knjig. O tej biblioteki danes ne vemo nič. Tudi od osebne Lambergove knjižnice je ostal samo Brevir, ki je osrednji eksponat razstave. Pred štirimi leti je ta molitvenik na dražbi v tujini odkupila Nadškofija Ljubljana in s tem omogočila, da se je na pravo mesto vrnil dragoceni del naše dediščine. Gre za prvotisk na pergamentu, natisnjen v Benetkah, Picov mojster (Mojster Plinija za Pica della Mirandola) ali Bartolomeo del Tintore je dodal slikarski okras. Neprecenljiv prvotisk na pergament s slikarskim okrasom, svojo zgodovino in tudi škofovimi lastnoročnimi pripisi ob robovih psaltrskega dela govori o veri in umetnosti druge polovice 15. stoletja,
Poleg Brevirja je na razstavi na ogled še 29 drugih predmetov: od iluminiranih rokopisov, prvotiskov, listin, povezanih z ustanovitvijo škofije in imenovanjem Lamberga za škofa, do pečata in slik. (več v tiskani Družini)
Avtorja razstave in spremljajočega kataloga sta ddr. Nataša Golob in dr. France Martin Dolinar.

Pogovor z dr. Natašo Golob o mestu in pomembnosti Lambergovega brevirja smo v Družini objavili leta 2016, kmalu zatem, ko ga je nadškofija odkupila na dražbi:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/moj-molitvenik-je-moja-cerkev?Open




Odprtja razstave v Narodni galeriji se je udeležil tudi nadškof Stanislav Zore, po razstavi sta ga popeljala avtorja Nataša Golob in France Martin Dolinar.




Papež Pij II. naznanja ljubljanskemu stolnemu kapitlju izvolitev Sigismunda Lamberga za prvega ljubljanskega škofa, 6. junija 1463, Rim, Nadškofijski arhiv



Neznani pečatorezec, Pečat z grbom škofa Sigismunda Lamberga. Ljubljana, Nadškofijski arhiv, NŠAL 114, Muzejska zbirka, Zbirka pečatnikov in pečatov škofov in opatov



Bula papeža Pija II., s katero je povzdignil Ljubljano v odličnejše mesto in potrdil ustanovitev ljubljanske škofije, 1462, september 6, Pienza. Ljubljana, Nadškofijski arhiv



Gradual, 1517 in 1518, Franziscus de Zell. Ljubljana, Frančiškanski samostan, Avstrijsko-ljubljansko knjižno slikarstvo


Neznani avtor, Umestitev ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga, pozno 17. stoletje. Ljubljana, Nadškofijski dvorec


Nicolaus de Osimo, Supplementum Summae Pisanellae et Canones poenitentiales, Benetke: Wendelinus de Spira, pred 28. junijem 1473. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica



Razstavljeno gradivo so posodili Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je tudi partnerica projekta, ter Arhiv Republike Slovenije, Frančiškanski samostan Ljubljana Center, Nadškofija Ljubljana, Nadškofijski arhiv Ljubljana in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.