Ljudska dediščina koroških Slovencev
Ljudska dediščina koroških Slovencev
Kako pomemben je za obstoj naroda jezik, vedo predvsem tisti, ki ne živijo v svoji matični državi in čutijo, da je obstoj njihovega jezika ogrožen. Tega se zavedajo tudi na Koroškem, kjer se trudijo jezik ohranjati tudi z zapisovanjem. V tem okviru deluje Mohorjeva družba v Celovcu in Prosvetna zveza, ki je predstavila svoj knjižni dar.
Tudi v Koroškem koledarju se nekaj prispevkov nanaša na jezikovno situacijo koroških Slovencev in tudi Slovencev v Porabju ter na ohranjanje ustnega izročila v slovenskem jeziku. To tematiko srečamo tudi v literarni reviji Rastje, kjer so poleg razprav o jeziku in življenju Korošcev tudi njihova literarna dela (pesmi, pripovedi in dramska besedila).
Prav ljudska beseda je središče drugih dveh predstavljenih knjig: prva je Mangolija in tulipani Bojana Ilije Schnabla, v kateri lahko beremo »pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja«. V drugi knjigi se pogovarjata »Vamprat pa Hana«, njun zabaven pogovor pa je napisan v slovenskem knjižnem jeziku in koroškem narečju. Ime Vamprat ni izbrano naključno, to je namreč narečna različica imena Lampred, zavetnika župnije Radiše, katerega ime nosi veliko domačinov.
Večjezičnost v alpsko-jadranskem okolju najbolje prikazuje otroška slikanica Monike Forster, živeče v Švici Knjiga bo očarala s fotografijami in obliko. Besedilo pravljice o angelu varuhu je namreč zapisano v treh jezikih: slovenščini, nemščini in italijanščini, saj je založba posveča tudi Slovencev v Italiji. Tako se otroci lahko na zabaven način učijo tudi tujih jezikov.