Čudovita zgodba o učencih na poti v Emavs nam dokazuje, kakšno moč ima lahko upanje. Preden sta učenca prepoznala Jezusa, sta hodila proč od Jeruzalema. Ločila sta se od malega verskega občestva, ki se je zbralo ob Jezusu in njegovem oznanilu. Zapustila sta ljudi, ki so molili z njima; ljudi, ki so z njima okusili Božjo ljubezen in usmiljenje; ljudi, s katerimi sta videla toliko čudežev in ozdravljenj. Zdi se, kakor da bi s tem, ko sta zapustila to skupinico vernikov, zapustila tudi samega Jezusa in vse, kar jih je učil.

Toda Jezus ju ni tako hitro zapustil. Celo poiskal ju je. Kakor dobri pastir iz prilike ju ni pustil oditi v upanju na najboljše; šel je za njima in ju poskušal pripeljati nazaj domov. In kako je to storil? Ne s čudežnim prikazom moči. Ni ju rotil in prosil, naj se vrneta domov. Niti ju ni poskusil prepričati, da delata veliko napako. Preprosto je v njiju znova zanetil upanje. Razodel jima je božji načrt odrešenja in jima tako dokazal, da njegova smrt ni bila nesreča. Bog jih ni prepustil usodi – tudi Jezus jih ne bo.

Ko je Jezus spregovoril, so jima Božje obljube vnele srce. Prihodnost je bila videti lepša, saj so se obljube preteklosti uresničevale pred njunimi očmi.

Prej sta učenca na poti v Emavs čutila, da v Jeruzalemu ni prihodnosti. Jezusove obljube – vse vesele blagovesti, ki jih je oznanjal – je zasenčila njegova smrt.

In tako si je Jezus vzel čas za njiju, da jima je pomagal na novo videti pot pred njima in izbrati prihodnost, ki jima jo je namenil.

Prav to želi Jezus storiti tudi za nas, kadar izgubimo upanje. Želi se nam pridružiti na naši poti – četudi hodimo »proč od Jeruzalema« – in nas prepričati, da ima načrt za naše življenje. Rad bi nam pomagal na naše okoliščine gledati z očmi vere in upanja, da bomo spoznali, da njegova roka še vedno bdi nad nami in da nam lahko pomaga. Želi nam dvigniti pogled proti nebesom in nam pokazati, da smo del veliko večje zgodbe. S tem nam želi podati veliko večji, bolj nebeški pogled na naše izzive in preizkušnje. Želi nas prepričati – celo vsej človeški logiki navkljub – da vedno ostaja prostor za upanje in da nas resnično čakajo lepši dnevi.


Vir: Beseda med nami (2008) / M. M. Š.
Foto: splet / Wikipedia