Ko je bil Jakob, prvi otrok, star devet mesecev, sva se z možem skupaj odločila, da bi imela rada še enega. Seveda ne moreš in ne smeš tako natančno načrtovati, ker to tako ne gre. Vsaj pri nama ne. Med poskušanjem sta tudi brat in njegova žena povedala, da pričakujeta. Tega smo se skupaj veselili, a v meni se je spet pojavljalo vprašanje: Njima je takoj uspelo, zakaj ni še nama? »Ah, saj bo,« sva si rekla in z veseljem poskušala naprej :)

Veselje ob nosečnosti in prvi zapleti

Na predvečer božiča sva zaslutila, da sem noseča. Naredila sva test in res je bilo tako. Naslednji dan sva že kar vsem naznanila veselo novico. Čas je tekel naprej, čutila sem nekaj slabosti, ampak nič resnega. Dan pred prvim pregledom pa sem začela krvaveti. Najprej zelo malo in se nisem obremenjevala, v petek, na dan pregleda, pa čedalje bolj. Ko sem ginekologu omenila težavo, je samo zamahnil z roko in rekel, da ni nič hudega. Nato je sledil ultrazvok, ki je takoj pokazal, da je ne...