Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Nedvomno, to so besede svetnika«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 17. 09. 2017 / 18:24
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Nedvomno, to so besede svetnika«

»Nedvomno, to so besede svetnika«

V Tržiču z ogledom filma in mašo obhajali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.

Na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije so se božjih služabnikov: nadškofa Antona Vovka, škofov Janeza Frančiška Gnidovca in Ireneja Baraga, profesorja Antona Strleta in duhovnika, misijonarja Andreja Majcna z molitvijo spomnili pri mašah v naših župnijskih cerkvah, osrednje praznovanje pa je bilo popoldne v Tržiču. Ob 15. uri so si tržiški in drugi molivci za svetniške kandidate v kulturnem domu ogledali film Goreči škof o življenju nadškofa Antona Vovka, tudi dolgoletnega tržiškega duhovnika (od leta 1926 do 1940), po filmu pa je v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja ob somaševanju škofa Andreja Glavana ter več deset duhovnikov mašo daroval nadškof Stanislav Zore. Po maši so postulatorji, to so duhovniki, ki vodijo postopke za blažene, predstavili novosti v postopkih posameznih kandidatov (več o tem v novi tiskani številki Družine)


V tržiškem kulturnem domu so prikazali film Goreči škof o življenju in delu škofa Antona Vovka. Gledalci so povsem napolnili sedeže velike dvorane z balkonom, kar nekaj ducatov pa si je 55 minutni film ogledalo stoje. Več o filmu, ki je bil včeraj prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu lahko preberete tukaj http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/goreci-skof-na-filmskem-festivalu

Blaž Jezeršek: »Trdna vera, neuklonjiv pogum, globoko zaupanje ...«

Kot je v uvodu v mašo povedal vodja odbora za pripravo slovesnosti Blaž Jezeršek, bo prihodnje leto minilo natanko devetdeset let, »odkar je bil pred tem oltarjem Marijinega oznanjenja mladi duhovnik Anton Vovk umeščen za župnika tržiške župnije«. S tem dejanjem je »sprejel križ, ki mu mnogi njegovi sodobniki ne bi bili kos. Pa ne zaradi župnije, še manj zaradi klenih Gorenjcev, ki jih je imel rad in jim je s ponosom pripadal. Pač pa zaradi finančnih dolgov, v katero je župnijo pripeljalo gospodarjenje njegovih predhodnikov. A izzivu je bil kos, kot tudi vsem naslednjim, ki mu jih je božja Previdnost poslala na pot.« In ti so bili po besedah Jezerška mnogo težji kot jih lahko pričakuje mlad duhovnik v začetku svoje duhovniške poti: »Premagal jih je s trdno vero in neuklonljivem pogumom, v globokem zaupanjem, da ga Bog, če ga je že izbral za to službo, tudi spremlja, varuje in podpira.« Navedel je beseda nadškofa Vovka: »Ko klečim pred tabernakljem, ko rešujem in doživljam težke stvari, ko se zavedam velike odgovornosti za Cerkev, se mi neprestano vsiljuje misel svetega Pavla, da Bog pokliče preproste in nespametne za velike reči.« Kot je dejal Jezeršek: "Nedvomno, to so besede svetnika."


Pred oltarjem Marijinega Oznanjenja je bil leta 1928 Anton Vovk umeščen za župnika. Že dve leti pred tem je bil vtem kraju kaplan. Ob nedelji svetniških kandidatov so cerkev "okrasili" z velikimi slikami vseh petih božjih služabnikov, škof Vovk je dobil mesto na prižnici.


Nadškof Zore: »Z imenovanjem za škofa se je za Antona Vovka začel križev pot v pravem pomenu besede«

Z mislimi božjega služabnika nadškofa Vovka je pridigo prepletel tudi nadškof Stanislav Zore. »Zbrali smo se v župniji, kjer je 14 let, od leta 1926 do 1940, kot duhovnik deloval Anton Vovk. Najprej je bil dve leti kaplan, potem župnik. Kot kaplan je bil poznan po skrbi in vzgoji mladine. Kot tržiški župnik se je izkazal kot preudaren in neumoren delavec v gospodovem vinogradu ter skrben gospodar in upravitelj premoženja. Škof Gregorij Rožman je leta 1940 tržiškega župnika imenoval za ljubljanskega stolnega kanonika. Med številnimi obveznostmi je leta 19 44 postal še rektor semenišča, naslednje leto pa še generalni vikar. Leta 1946 ga je papež Pij XII. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. S tem imenovanjem in posvečenjem se je zanj začel križev pot v pravem pomenu besede,« je za uvod kratko orisal pot božjega služabnika Vovka nadškof Zore.


Postulatorji: Blaž Jezeršek, Miloš Košir, Alojzij Slavko Snoj in Andrej Pirc.

Po maši so postulatorji oziroma njihovi namestniki predstavili, kako daleč so pripeljali postopek za posamezne kandidate. Za škofa Barago je novosti predstavil župnik Miloš Košir, za profesorja Strleta postulator p. Andrej Pirc, za misijonarja, salezijanca Antona Majcna Alojzij Slavko Snoj, za škofa Gnidovca je v imenu postulatorja Marka Jeromna zapis prebral Blaž Jezeršek, ki je predstavil tudi novosti v psotopku za nadškofa Vovka. Kaj so povedali in kako dolgo bomo še čakali na nove slovenske blažene pa v tiskani številki Družine.



Kupi v trgovini

Potovanje duše k Bogu
Filozofija in esejistika
5,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh