V prihajajočih dneh bomo Novem mestu (9. maja) in Ljubljani (11. maja v Cankarjevem domu in 16. maja v uršulinski cerkvi) lahko prisluhnili glasbi angleškega skladatelja Johna Rutterja, ki v današnjem času velja za enega najbolj plodovitih in najpogosteje izvajanih zborovskih skladateljev. Delo bodo izvedli zbori in orkester Zavoda sv. Stanislava z dirigentom Damijanom Močnikom. Poleg tega dela bomo na koncertu v Cankarjevem domu (11. maja) slišali še program drugih zborov zavodske zborovske piramide - več o tem v tiskani Družini pa pripoveduje zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič.

s. Diana Novak: »Mašnim spevom je skladatelj dodal besedila angleških pesnikov«

Kot piše v novi tiskani Družini s. Diana Novak, v Rutterjevem bogatem opusu prevladujejo skladbe s sakralno vsebino, najpogosteje v materinem, angleškem jeziku. »Čeprav v današnjem času glasba lahko izrazi marsikaj: ritem, zvočnost, obliko, strukturo, Johna Rutterja odlikujejo lepe in bogate melodije ter čiste in tople harmonije. Najpomembnejšo vlogo ima zanj melodija, saj ponese vsebino in sporočilo besedila neposredno v srce poslušalca,« je zapisala uršulinka s. Diana, vodja sakralnega abonmaja v Ljubljani..

Skladatelj John Rutter ima v svojem bogatem opusu tudi eno uglasbitev maše z naslovom Mass of the Children (Maša otrok). Napisal jo je leta 2002 za koncert v New Yorku. Na voljo je imel mešani zbor in orkester, naknadno pa se je odločil, da v mašo vključi tudi otroški zbor. Da ta odločitev ni izhajala iz umetniške želje po zvoku nežnih otroških glasov, je v tiskani Družini zapisala s. Diana, »ampak je skladatelj želel izraziti hvaležnost za vse, kar je sam prejel v otroških letih kot član šolskih zborov.«

Mass of the children je John Rutter zasnoval v petih stavkih s stalnimi mašnimi deli v latinskem jeziku, mašnim spevom pa je dodal neliturgična besedila angleških pesnikov. (več o vsebini Mass of the children v tiskani Družini).

Dekliški zbor sv. Stanislava z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič je bil februarja na turneji po ameriški celini. Dekleta so s pesmijo razveseljevala rojake v Kanadi in ZDA, nastopile so pa tudi pred več kot pet tisoč dirigenti iz vsega sveta. Del programa, s katerim so navdušila Američane, bodo zapele tudi na letnem koncertu v Cankarjevem domu.


Helena Fojkar Zupančič: »V Ameriki so dekleta pustila sled drugačnosti«

Pri nas bo Rutterjevo delo prvič zazvenelo v polni orkestrski različici v izvedbi zborov, orkestra in solistov Zavoda sv. Stanislava. Dirigent Damijan Močnik je Rutterjevo mašo izbral z namenom, da poveže pevce vseh zborov, inštrumentaliste in soliste, ki so vključeni v izobraževanje ter dejavnosti Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Delo bodo izvedli tudi na letnem koncertu zborovske piramide Zavoda sv. Stanislava v soboto, 11. maja, v Cankarjevem domu. Kaj še bomo slišali na koncertu, smo se pogovarjali s Heleno Fojkar Zupančič, zborovodjo Dekliškega zbora sv. Stanislava, ki je februarja gostoval v Ameriki in Kanadi. Med drugim so dekleta nastopila na Nacionalni konferenci ameriških dirigentov in tam požela izjemno priznanje. Kakšno sled so pustile dijakinje v Ameriki in Kanadi, s čim so se predstavile rojakom in s kakšnim programom izbrani ameriški dirigentski smetani, kako se razlikuje ameriška in evropska zborovska glasba pripoveduje Helena Fojkar Zupančič v intervjuju v tiskani Družini.

»Zborovska piramida je nekaj posebnega ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu.«

Vprašali pa smo jo tudi o sestavi zborovke piramide v zavodu sv. Stanislava in pomenu petja v vzgojnem izobraževanju. Da je Dekliški zbor eden od petih zborov na Škofijski gimnaziji, je povedala Fojkar Zupančičeva: »Septembra se vsi dijaki prvega letnika udeležijo pevske avdicije. Če nimajo res tehtnih razlogov za to, da ne bi peli, jih razporedimo v dva zbora: Dekliški zbor 1. letnika, ta šteje okrog 80 članic, in v Fantovski zbor 1. letnika, ta ima od 35 do 40 članov. Za mnoge je to prvo srečanje z zborovskim petjem, dijaki se učijo osnov zdravega petja in se uvajajo v večglasje. Ob koncu šolskega leta imamo za pevce obeh zborov novo avdicijo, da se odločimo, kdo bo sodeloval v katerem od nadaljevalnih treh zborov. Mešani zbor, ki ga vodi Damijan Močnik in Dekliški prepevata klasično zborovsko literaturo, veliko koncertirata, tekmujeta, potujeta. Še tretji, (Z)Mešani zbor, pa je pred leti nastal na pobudo staršev dijakov, ki se niso uvrstili v enega on prej omenjenih zborov. Slednji je med dijaki zelo priljubljen predvsem zaradi programske usmerjenosti, saj v njem izvajamo pop, gospel, muzikal, filmsko glasbo, vedno ob spremljavi banda.V tem zboru je vsako leto prek 110 pevcev. V zborovski piramidi, ki je nekaj posebnega ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu, pa sta še otroški in mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja in zbora alumnov: Študenstki zbor sv. Stanislava in Komorni zbor Megaron.«

Helena Fojkar Zupančič je diplomirala na Akademiji za glasbo, od leta 1994 je pedagoginja in zborovodkinja v Zavodu sv. Stanislava


Petje v zboru mladega človeka pripravlja na življenje.

In kaj je za mladega človeka cilj petja v zboru? »Mislim, da v zbor ne pridejo s kakšnim posebnim ciljem, radi pojejo, se družijo, nastopajo, pomembna je pot, ki jo z zborom hodijo,« je med drugim dejala Helena Fojkar Zupančič: »Dirigenti pa vemo, da je zanje, čeprav se tega zavedo šele pozneje, pomembno vse tisto, kar s petjem pri zboru pridobijo. Narejene so študije, da se tistemu, ki aktivno prepeva v zboru, ustvarjajo nove korelacije v možganih in se zaradi tega laže uči tudi pri drugih predmetih. Petje je tek na dolge proge, včasih se pozitivni učinki odrazijo šele pozneje v življenju. Poleg čisto glasbenih, da si človek ostri posluh, da morajo biti pozorni na več stvari hkrati, na ritem, pravilen glas, estetiko glasu, harmonijo, se morajo še lepo držati, odpirati usta, čustvovat, dovoliti, da se jih besedilo dotakne. V zboru se učijo discipline, učijo se poslušanja. Če slišiš samo sebe, nisi dober pevec. Uho je naš najbolj pomemben organ, ne glasilke. Urijo se v socialnih veščinah, v spoštovanju drugih, v pozornostih do soseda. Danes, v svetu individualizma, je učenje timskega dela izjemno pomembno za rast. Individualist v zboru ne preživi. V zboru se učiš sebe dojemati kot del celote – ne kot delček, ki se ga zlahka pogreša, češ saj je drugih zadosti, vsak je nepogrešljiv, enako pomemben, kot nit v preprogi, ki je točno določene barve in brez katere ni določenega vzorca. Petje v zboru mladega človeka pripravlja na življenje.«