Poljska katoliška Cerkev si še naprej z vsemi močmi prizadeva za sprejem beguncev iz Sirije, žrtev sirske vojne. »Ne izgubljam upanja, da bo poljska vlada na koncu pogovorov s Cerkvijo privolila v humanitarni koridor za begunce«, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Varšavi dejal predsednik Poljske škofovske konference, nadškof Stanislav Gadecki. Opozoril je, da je tudi katoliška Skupnost sv. Egidija v Italiji potrebovala kar nekaj časa, da je vlada v Rimu popustila in privolila v humanitarni koridor na Apeninskem polotoku.



Poljska škofovska konferenca in tamkajšnja Karitas si že več kot leto dni prizadevata za sprejem predvsem najbolj pomoči potrebnih sirskih družin. Zanje naj bi poskrbele cerkvene organizacije, s čimer bi sledili zgledu katoliškega laiškega gibanja sv. Egidija. Narodno-konservativna vlada v Varšavi je takšno pomoč doslej odločno zavračala. Svoj »ne« utemeljuje s pojasnilom, da s prihodom beguncev močno naraste nevarnost terorizma.

Gadecki pa je poudaril: »Varnost beguncev, ki potrebujejo pomoč, je pomembnejša od nacionalne varnosti.« Cerkev deluje po načelu, »da so vsi ljudje otroci enega Boga«. Interes države je šele na drugem mestu; prednost imajo ljudje. »Osebna sebičnost«, skrb zgolj za lastno varnost, ni kaj dosti povezana s krščanstvom, je prepričan nadškof.

Italijanska zasnova humanitarnih koridorjev poleg varnega in zakonitega prihoda v državo predvideva tudi dolgoročno spremstvo beguncev za boljše vključevanje v družbo. Za njihova bivališča skrbijo župnije, družine, redovne skupnosti in človekoljubne organizacije.

Po navedbah Skupnosti sv. Egidija so doslej v Italiji na ta način sprejeli okoli 1.000 Sircev iz begunskih taborišč v Libanonu, nastanjeni pa so po italijanskih župnijah, redovnih skupnostih in posameznih družinah. V prihodnjih mesecih naj v Italijo pripotovalo še 1.000 Sircev in skupno 500 Afričanov, ki trenutno kot begunci živijo v Etiopiji.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons