Na novinarski konferenci so o razstavljenih eksponatih spregovorili Andrej Štolfa in Jasna Malešič, ki sta pripravila gradivo in pomagala pri postavitvi razstave, ter avtorji razstave Nataša Golob, Sonja Svoljšak in Marijan Rupert.

Inkunabule so prvotiski, torej knjige, stare več kot 500 let, zato so občutljive in redko razstavljene. Ena izmed priložnosti pogleda v te dragocene knjige je v čitalnici Rokopisne zbirke (v II. nadstropju) v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), kjer se je v sredo, 20. junija, odprla razstava z naslovom Črna umetnost v barvah: naslikane in natisnjene upodobitve v prvotiskih Narodne in univerzitetne knjižnice. Pripravili so jo ddr. Nataša Golob, dr. Sonja Svoljšak in mag. Marijan Rupert. Naslov razstave se nanaša na to, da je bil tisk poimenovan »črna umetnost«, v barvah pa so bile okrašene inicialke.

Knjižno slikarstvo z italijanskimi in nemškimi značilnostmi


Bibilja v italijanščini

Razstava se osredotoča na slikarske upodobitve v prvotiskih. Gre za preproste s cvetličnimi ali listnimi vejami okrašene inicialke ali zapletenejše motive iz antike ali svetopisemskih zgodb, ki so jih okrasili knjižni slikarji. Od natisnjenih izvodov jih je približno 10 % dobilo kakršen koli slikarski detajl, vsaj eno inicialo, naslikano v več barvah, med katerimi prevladuje zlata. Prav knjižno slikarstvo vrača prvotiskom nekaj neponovljivosti.

Razstava je razdeljena na dva dela: v enem spoznavamo italijanske slogovne posebnosti, v drugem pa nemške. Prav tako sta na ogled dve vrsti ustvarjanja: slikanje in lesorezni odtisi. Veliko prvotiskov je iz Benetk, od koder sta bili približno dve tretjini razposlani knjigotržcem v nemške, francoske kraje: knjižne bloke (brez platnic) so zložili v sode in jih poslali na dogovorjene naslove. Tako so npr. v Benetkah natisnjeno delo v Augsburgu okrasili in poslali npr. v Skandinavijo ali na Češko ali v deželo Kranjsko.


Sveto pismo v latinščini

Srednji in novi vek

Izmed okoli 500 inkunabul, ki jih hranijo v Zbirki prvotiskov NUK (med njimi so tudi unikatne knjige in fragmenti) je razstavljenih 14, npr. Sveto pismo, pridige … Inkunabule izhajajo iz srednjega in novega veka, kar je opazno tudi skozi tematiko. Srednjeveške knjige so bile namenjene verski vzgoji, zato so obravnavale versko tematiko (biblija, pridige, brevirji, življenjepisi svetnikov …), medtem ko je novi vek prinesel nove teme, kot so literatura, pravniške zadeve (lastništvo, dedovanje) zgodovina, medicina. Poslikave iz knjig so se velikokrat preoblikovale v večje, npr. stenske, včasih so jih celo izrezali iz knjig.



Knjižno slikarstvo iz prvotiskov, torej 2. polovice 15. stoletja, ni imelo več enake naloge kot nekaj stoletij poprej, ko je bilo razvoju slikarstva v Evropi mogoče slediti predvsem na temelju kompozicij in ikonografije iz knjig. Proti koncu 15. stoletja so lesorezne ilustracije postajale vse bogatejše, mnoge so ročno pobarvali, da bi bile barvite. Ilustracije so bralcu pomagale pri vključevanju v vsebino, poleg tega so besedilo strukturirale in ga z značilnimi prizori razdelile na vsebinske sklope.

Povečajo odstirajo slikarski slog


Avrelij Avguštin: O Božjem mestu in O Sveti Trojici

Poleg inkunabul je razstavljenih tudi nekaj povečav, iz katerih je mogoče nazorno razbrati značilnosti slikarskih slogov v prvotiskih. Inkunabule so ohranile mnogo strukturnih prvin, ki so jih več stoletij razvijali rokopisi, vendar je estetika slikarskega okrasa zavezana svojemu času, renesansa severno in južno od Alp se izraža z različnimi prvinami, z odnosom do realizma, antičnih prvin, simboliko itd.

Hkrati lahko obiskovalci razstave sami preizkusijo, kako oblikovati in pobarvati inicialke.

Katalog Črna umetnost v barvah

Ob razstavi je izšel bogato ilustriran katalog Črna umetnost v barvah v slovenskem in angleškem jeziku (The Black Art in Colours) z opisi eksponatov, predstavitvijo zbirke prvotiskov NUK in pregledom značilnosti knjižnega slikarstva in tiskane ilustracije. V njem je predstavljenih veliko več inkunabul, kot je razstavljenih. O obsegu zbirke je v katalogu spregovorila Sonja Svoljšak, ki navaja tudi kraje tiskanja in tiskarje, knjižnice samostanov, cerkvenih ustanov in posameznikov, ki so imeli prvotiske, preden so prišli v licejsko knjižnico, prednico NUK-a. Marijan Rupert in Nataša Golob sta opisala nekaj pomembnejših vsebinskih sklopov, avtorje in njihova dela pa spremljajo reprodukcije iz posebno zanimivih izdaj. Prispevek o slikarskem okrasu Nataše Golob, primerjava prvin rokopisne knjige in prvin, ki so jih prvotiski povzeli, in razvoj naslovnice razmejuje lastnosti in posebnosti tiskov. Na koncu je kratek opis razstavljenih eksponatov.


Monografija S črnilom in zlatom

Na temo knjižnega slikarstva v rokopisih, prvotiskih in listinah do zgodnjega 16. stoletja bo jeseni izšla monografija S črnilom in zlatom Nataše Golob, v kateri bodo opisani in slikovno predstavljeni najkakovostnejši spomeniki knjižne umetnosti iz Slovenije – veliko jih je prav iz zbirke NUk-a.

NUK hrani približno polovico inkunabul, ki so shranjeni v Sloveniji. Večina prihaja iz cerkvenih ustanov (samostanov, škofijskih arhivov), knjige pa so kupovali in zbirali tudi izobraženci in premožni. V NUK je največ knjig prišlo iz gornjegrajske škofijske knjižnice (118) in stiškega samostana (109).

Inkunabule bodo v Nuku na ogled do 22. septembra 2017.

Foto: Tatjana Splichal