V galeriji Družina sta bili v sredo, 30. julija, predstavljeni dve knjigi Mohorjeve založbe Celovec: Hudomušnice Andreja Arka in Cesar je vojsko odposlal Janka Ferka.

Z avtorjema se je pogovarjal predstavnik založbe Adrian Kert.

Tematsko sta knjigi zelo različni. Andrej Arko je v Hudomušnicah predstavil svoje humoreske, ki pa nočejo biti aktualne le zdaj, temveč želijo presegati čas. V njih smeši predvsem človeške napake, kot je samoljubje, posmehuje pa se tudi birokratskim oviram in šolskemu sistemu. Kot se sam povedal, v mislih ni imela aktualnih razmer v slovenskem prostoru, saj je politične satire le tretjina, pa tudi pogovor s predsednikom ni bil mišljen kot kritika katerega koli slovenskega predsednika. S tem hoče doseči nadčasnost.

Situacije, v katere se zapleta prvoosebni pripovedovalec, so nam znane iz vsakdanjega življenja. Že v uvodni zgodbi pa ironizira, kako avtorji poskušajo prodati svoje delo urednikom. V (samo)ironiji je zato tudi kanček resnice. "Pri pisanju humoresk se nisem niti enkrat zasmejal," je Andrej Arko z izjavo presenetil vse zbrane. "Kar verjetno pomeni, da zgodbe niso dovolj smešne," se je pošalil v resnem tonu, nato pa pojasnil, da je pisanje zgodb zanj resno in zahtevno opravilo, pri čemer ni dovolj le ideja, temveč tudi, kako je zapisana, torej jezik in slog. Zato skrbno izbira posamezne besede, besedne zveze, glasove. V Hudomušnicah uporablja za groteskno in ironično prikazovanje človeških napak sorodne figure, besedne igre in pretiravanje, ki je eden najpogostejših značilnosti pri smešenju. Andrej Arko tudi sicer rad prebira humorne zgodbice drugih avtorjev, tudi Frana Milčinskega - Ježka, in priznava, da med ustvarjanjem humoresk vznikajo na dan asociacije prebranega. "Podzavestno ostane, kar prebereš."

Sicer je Andrej Arko, ki je študiral angleščino in ruščino, dolgoletni urednik literarnih oddaj na programa Ars, prav na radiu je predstavljal svoje zgodbe pod psevdonimom Hrabroslav Lokošek.

Malce hudomušen pa je tudi naslov Ferkove knjige, čeprav vsebina ni prav nič smešna. Cesar je odposlal vojsko odposlal je namreč otroška igra, v knjigi s podpisom Roman o Sarajevu pa je kronološko predstavljena zgodovinska resnica o življenju Franca Ferdinanda in Gavrila Principa. Avtor, ki je študiral tudi zgodovino, pa je dejstvom dodal še izmišljene dialoge. Vsako poglavje je naslovljeno z datumom, o katerem pripoveduje. Prvi nosi naslov 28. junija 1389 in oriše Vidov dan, takoj nato pa se znajdemo že sredi 19. stoletja, ko se je rodil prestolonaslednik. Franc Ferdinand. Tako se datumsko pravilno in na kratko, vendar natančno, sprehodimo do zadnjega dne, 28. junija, 1918, ko je umrl Gavrilo Princip, ki je zanj negativec, dvojni morilec, ne pa revolucionar.

Janko Ferko se poglobi v glavne osebe, med katerimi izstopata prestolonaslednik in atentator, pri čemer je opazen vpliv del Franca Kafke, katerim je Ferk napisal spremno besedo. Poleg pisanja in prevajanja opravlja še delo sodnika in profesorja v Celovcu.





Katja Cingerle, fotografije Jože Pavlič