Danes, 22. januarja, praznuje življenjski jubilej upokojeni nadškof Alojz Uran. "Anton Puščavnik je doživel 106 let, pa je živel v najbolj skromnih razmerah. Naj tudi meni dobri Bog nakloni še kakšno leto življenja, čeprav sem že izpolnil dobo, ki mi po besedah psalnista pripada," je dobrodušno dejal slavljenec, ko smo ga nekaj dni pred praznikom obiskali na njegovem začasnem domu v Trstu. Živi v stari "vili" s pravljičnim vrtom in pogledom na morje. Hišo so kupile šolske sestre, ko so bile po drugi svetovni vojni izgnane iz Slovenije. Kasneje so lučaj stran zgradile velik samostan. V kapeli sestrskega samostana nadškof Uran vsako jutro ob 6.30 mašuje ... "Veliko molimo za duhovnike in duhovne poklice. Da je k nam prišel nadškof Uran, čutimo kot božji blagoslov za nas in vse tržaške Slovence," pravijo sestre.

Z nadškofom Uranom smo preživeli prijeten dan, o tem, kako živi, kakšen je njegov delavnik, kako so ga sprejeli tržaški Slovenci, zakaj ima rad italijansko okolje ... pa pišemo v celostranski fotoreportaži v tiskani izdaji nove številke Družine.




Nadškofovih sedemdeset v letnicah

Alojz Uran, doma iz Spodnjih Gameljn v župniji Šmartno pod Šmarno goro, je bil po duhovniškem posvečenju leta 1970 najprej tri leta kaplan v ljubljanski stolni župniji, nato pa je v Rimu študiral katehetiko in tam tudi magistriral. Po vrnitvi v Ljubljano je bil rektor malega semenišča, leta 1980 pa je bil imenovan za župnika v župniji Ljubljana Šentvid. Sredi razvejanega pastoralnega dela – v času njegovega župnikovanja je iz šentviške župnije izšlo šest duhovnikov – je bil v adventu leta 1992 imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa. Ob birmah in raznih slavjih je obiskal večji del župnij v nadškofiji, Slovencem se je prikupil s spodbudno besedo in dobrosrčnim nasmehom, posebej pa s pesmijo, ki v njegovi družbi nikoli ni manjkala. Papež Janez Pavel II. ga je novembra 2004 imenoval za ljubljanskega nadškofa. To poslanstvo je opravljal pet let, ko so se pojavile hude zdravstvene težave s srcem. V uradnih zaznamkih Svetega sedeža piše, da se je službi odpovedal 28. novembra 2009, od takrat ga imenujemo zaslužni ljubljanski nadškof. Uradno se je poslovil na praznik Jezusovega krsta 2010, s slovesno mašo v ljubljanski stolnici. S Kongregacije za škofe je dobil navodilo, naj se vzdrži opravljanja slovesnih bogoslužij in naj se umakne iz Slovenije. Že drugo leto živi med rojaki v zamejstvu, novi dom so mu ponudile šolske sestre svetega Frančiška Kristusa Kralja v Trstu.