Na Praškem gradu, eni izmed najbolj obiskanih turističnih in kulturnih točk češke prestolnice, so v četrtek, 16. maja, odprli razstavo slovenske umetnosti. Narodna galerija je na Češko odpeljala kar 474 umetnin slovenskega impresionizma in drugih smeri, ki so oblikovali slovenski kulturni prostor med letoma 1870 in 1930. Po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki, ki je s sodelavci, kustosi Narodne galerije, razstavo na Praškem gradu zasnovala, gre za največjo in najštevilčnejšo pošiljko nacionalne dediščine v tujino v vsej zgodovini. Razstava bo na Praškem gradu na ogled od 16. maja do sredine septembra. (več o odprtju in vsebini razstave v novi tiskani Družini)

V prestižnem razstavnem prostoru Praškega gradu je na ogled prek 450 umetnin slovenskih umetnikov (fotografije Ksenja Hočevar in Andrej Hirci, Narodna galerija)




Barbara Jaki: "Arhitekt Jože Plečnik še danes pričuje o prisotnosti Slovencev v tem sijajnem mestu ob Vltavi"

"Počaščena sem, da lahko danes, tu pred vami, spregovorim o slovenski umetnosti. Praški grad je ena najodličnejših lokacij, ki združuje sveto in posvetno oblast, je simbolni prostor moči, kulture in politike, eden najbolj obiskanih spomeniških kompleksov v Evropi. To je kraj, ki ga je v drugem desetletju minulega stoletja zaznamoval slovenski genij: arhitekt Jože Plečnik je dopolnil stoletja nastajajoče Hradčane in njegovo delo še danes pričuje o prisotnosti Slovencev v tem sijajnem mestu ob Vltavi," je dejala direktorica Naroden galerije Barbara Jaki na slavnostnem odprtju razstave, ki se ga je udeležilo več sto Čehov in Slovencev, med njimi tudi minister za kulturo Zoran Poznič in direktor Zavoda za kulturno dediščino Jernej Hudolin. Razstava, ki jo je Narodna galerija v četrtek za 4 mesece predala češki in mednarodni javnosti, predstavlja, kot je dejala Jakijeva "likovno umetnost Plečnikovih sodobnikov, slovenskih impresionistov, njihovih sopotnikov, predhodnikov in naslednikov, ki so ustvarili enega od temeljev narodnega prebujenja." V Prago so pripeljali po številu najobsežnejšo razstavo doslej, ki šteje kar 474 umetnin, tem so dodali še dokumentarne fotografije in makete arhitekture. Časovno razstavljena dela zajemajo obdobje šestdesetih let, od leta 1870 do 1930. "V teh desetletjih se je oblikoval odzivni prostor slovenske vizualne kulture, predvsem slovenski impresionisti so ji programsko zagotovili nacionalno komponento in širšo prepoznavnost. Kulturna identiteta Slovenca je nedvomno še danes oprta na čas, ki ga predstavlja ta razstava," je na odprtju dejala Jakijeva in izpostavila dela slikarjev na razstavi: Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena, Matije Jame, Maksima Gasparija ... Dela impresionistov dopolnjujejo še drugi umetniki, ki so bili povezani s Prago: Stane Kregar kot zadnji praški študent tega obdobja, kipar Gangl, brata Kralj, brata Šubic, Ivana Kobilca, Božidar Jakac, arhitekta Vurnik in Fabiani in številni drugi.



Še pred uradnim odprtjem razstave je ljubitelje umetnosti iz Slovenije po razstavi popeljal kustos Narodne galerije Michel Mohor.


Plakati s sliko Mateja Sternena Rdeči parazol vabijo na razstavo slovenske umetnosti po vsej Pragi




Narodni galeriji so za razstavo na Praškem gradu posodili umetnine številne ustanove, med drugimi tudi Bogoslovno semenišče Ljubljana, Cistercijanska opatija Stična, Duhovniški dom Mane nobiscum, na razstavi so umetnine iz šestih župnijskih cerkva: sv. Frančiška Asiškega, Šiška, sv. Janeza Krstnika, Trnovo, sv. Jakoba Starejšega, Kostanjevica na Krki, sv. Petra, Preddvor, sv. Štefana, Gomilsko in sv. Petra, Radovljica. Razstavljene so tudi umetnine iz Muzeja krščanstva na Slovenskem, Galerije Staneta Kregarja zavoda sv. Stanislava in ljubljanskega Nadškofijskega ordinariata. (S katerimi sakralnimi umetninami se predstavlja Slovenija na Češkem pa v novi tiskani Družini).
Ob razstavi je izšel tudi obširen katalog, ki obsega kar 625 strani. Častna pokrovitelja razstave sta predsednika Republike Slovenije in Češke republike.






Na razstavi je kot velik prijatelj slovanskih narodov dobil mesto tudi portret škofa Josipa J. Strossmayerja, naslikala ga je Ivana Kobilca, ter številni kipi nestorja modernega kiparstva Alojza Gangla.





Plečnikove umetnine, med drugim sakralno posodje, svetilka iz cerkve v Šiški ter Finžgarjeva svetilka, več maket in stolov, ter plašči z motivi zakoncev Vurnik imajo svoj razstavni prostor v prvem nadstropju gradu.

Več o razstavi na Praškem gradu v novi tiskani Družini.