Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Sobratom svojim v dediščino milo«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 12. 09. 2014 / 10:32
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:16
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Sobratom svojim v dediščino milo«

»Sobratom svojim v dediščino milo«

Na dvodnevnem simpoziju bo 500-letno zgodovino slovenske frančiškanske province sv. Križa predstavilo 23 predavateljev.

Danes, v petek, 12. septembra, dopoldne se je v Frančiškovi dvorani frančiškanskega samostana na Prešernovem trgu v Ljubljani začel dvodnevni znanstveni simpozij, na katerem bo 23 predavateljev z različnih področij – zgodovine, teologije, pastorale, umetnosti ... osvetlilo poltisočletno življenje frančiškanov na današnjem slovenskem ozemlju. Simpozij so naslovili Sobratom v dediščino milo.

P. Stane Zore: »Zgodovina se velikokrat ukvarja z izložbami …«

»Ko sem razmišljal o naslovu simpozija, so se vame zazrli vsi bratje, ki so v teh petsto letih oblikovali provinco, pa tudi vsi tisti, ki so na tem ozemlju živeli že davno prej, v Ljubljani vsaj vse od leta 1240 dalje, čeprav v drugačnih organizacijskih oblikah našega reda,« je dejal provincial p. Stane Zore v uvodu v simpozij. Da dediščina ni naša last, je poudaril p. Zore. »Z dediščino ne moremo razpolagati. Ne moremo in ne smemo je kupovati in ne prodajati. Zgodovina neke ustanove, nekega naroda ali pa življenjska zgodba posameznega človeka ni last tistega, ki jo raziskuje, ki se trudi prodreti v pretanjene gube njene življenjske vijugavosti /…/ Zgodovina vedno ostaja last tistega, ki jo je živel in je bila v trenutku dogajanja njegova sedanjost. On ostaja njen lastnik. Avtor ostaja on sam in njegov čas. Zato jo mi lahko samo beremo, jo skušamo razumeti, jo približati in odstreti našemu času,« je dejal p. Zore in navedel misel Antona Trstenjaka o koncu prve svetovne vojne: »Tisti dan, ko Avstrija ni bila sposobna pripeljati kruha vojakom na fronti, je vojno izgubila.« Nekaj podobnega, je dejal p. Zore, je povedal sv. Frančišek, ko je dejal, da moč bratov pridigarjev in drugih bratov izhaja iz molitve in pokore preprostih bratov. »Zgodovina se velikokrat ukvarja z izložbami: s pomembnimi osebnostmi, ki so se s svojimi deli in življenjem zapisale v arhive, knjige in spomin. V božjem kraljestvu pa moč, ali če hočete tisti kruh avstrijske armade pomenijo skriti, preprosti bratje, ki jih nihče ne postavlja v izložbo, o katerih nihče ne piše in se njihova imena ne bleščijo v monografijah, so pa v ekonomiji božjega s svojo zvestobo, molitvijo in spokornostjo omogočili drugim, da so lahko pridigali, pisali, učili, slikali, skladali … Solidarnost na ravni božjih darov. Tudi te brate, katerih imena ne bodo o0menjena na tem simpoziju, imejmo pred očmi, ko bomo poslušali o tistih, ki so se odlikovali,« je dejal provincial p. Zore in zaželel pripravljalcem, sodelavcem in udeležencem simpozija duhovnega in intelektualnega veselja.


Predavanja na simpoziju poleg bratov frančiškanov in strokovnjakov z različnih področij posluša tudi veliko laične javnosti. Simpozij je oba dneva odprt za vse, ki jih zanima zgodovina frančiškanov. (foto: K. H.)

Simpozij v treh sklopih

Simpozij je zasnovan kronološko v treh sklopih: prvi, najobsežnejši sklop pokriva prva tri stoletja, od ustanovitve province leta 1514 do terezijanske dobe oziroma začetka 19. stoletja. V uvodnem delu so dopoldne o zgodovini razpravljali Jože Škofljanec, ki se je ozrl v sam začetek redovne pokrajine sv. Križa v letu 1514, Julijana Visočnik je govorila o ljubljanskih škofih in začetkih frančiškanske province na Slovenskem, Hrvoje Petrić pa o posestvih v provinci. Moderiral je Bogdan Kolar. V tem sklopu bodo danes dopoldne in vse popoldne različni predavatelji govorili o kulturno zgodovinskih temah, pridiganju, literarni dejavnosti, muzikologiji, glasbenem življenju, knjižnicah in nasplošno o dediščini, ki jo frančiškani hranijo. Prvi sklop se bo nadaljeval še jutri dopoldne z uvodnimi tremi predavanji, ko bodo strokovnjaki govorili o frančiškanski duhovnosti, redovni vzgoji in teološki misli, ki je oblikovala frančiškane in ki je specifična glede na ostalo duhovništvo tega časa.


Organizator simpozija Jože Škofljanec in moderator prve "okrogle mize" Bogdan Kolar (foto: p. Ivan Rampre)


Drugi sklop simpozija bo v sobotnem dopoldnevu (ob 11. uri) odprl Stane Granda. Z Bogdanom Kolarjem in p. Igorjem Salmičem bodo predstavili družbo dolgega 19. Stoletja, to je od terezijanske dobe do prve svetovne vojne. »Opozorili bodo na ključne probleme, s katerimi se redovništvo srečuje v okviru province: prvo je sekularna družba 19. Stoletja, ki ponuja popolnoma druge izzive za frančiškane kot jih je baročna doba, ki je bila prežeta s krščanstvom. Drugo pa je, da se z afirmacijo nacionalnih identitet oziroma z ozaveščanjem nacionalne pripadnosti pojavi v večnacionalni provinci problem napetosti med obema deloma,« je drugi sklop za Družino napovedal organizator simpozija Jože Škofljanec.


Julijana Visočnik je v prvem sklopu predavanj predstavila ljubljanske škofe in začetke frančiškanske province na Slovenskem (foto: p. Ivan Rampre)

Tretji sklop v soboto popoldne bo posvečen današnji nacionalni provinci. »Spet z nekim zgodovinskim uvodom, ki zaznamuje prvo polovico 19. stoletja, to so totalitarizmi: fašizem, nacizem, ki je bil posebej krut do frančiškanov, in komunizem po vojni,« je napovedal Škofljanec. V zadnjem delu pa bodo frančiškani predstavili sedanji utrip: p. Pavle Jakop bo govoril o sodobni frančiškanski študentski pastorali, p. Pepi Lebreht o misijonarskem delu frančiškanov, p. Edvard Kovač pa o teologiji usmiljenja.

Za uvod v simpozij so danes po uvodnih mislih provinciala p. Zoreta predstavili kratki film o zgodovini frančiškanske province z naslovom 500, scenarij je napisal Jože Škofljanec, režiral ga je Matjaž Feguš, jutri ob 12.30 pa bodo v sklopu simpozija predstavili knjigo Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh