Glede na trajanje pontifikata temu primerno tudi kardinalski zbor nosi vedno močnejši podpis določenega papeža. Po konsistoriju 28. novembra letos bo tako 73 izmed takrat 128 kardinalov volilcev takšnih, ki jih je v kardinalski zbor imenoval papež Frančišek. Dober ducat jih je v kardinalskem zboru še iz pontifikata Janeza Pavla II. (1978-2005), ostale je imenoval Benedikt XVI. (2005-2013).

V preteklosti so velik del kardinalskega zbora sestavljali Evropejci, predvsem Italijani, od druge polovice 20. stoletja in še posebej med pontifikatom papeža Frančiška pa njihovo število opazno upada. Od trenutnih 128 kardinalov volilcev je 54 Evropejcev (od tega 22 Italijanov); k »zahodnjakom« se prištevajo še Severnoameričani (vključno s tremi Mehičani) s 16 volilci. »Globalni Jug« trenutno predstavlja 58 kardinalov volilcev: 21 iz Latinske Amerike, po 17 iz Azije in Afrike ter po 5 iz Avstralije in Oceanije.

Jezuit Frančišek je v kardinalskem zboru močno okrepil tudi navzočnost redovnikov. Med tokratnimi 13 novoimenovanimi kardinali štirje pripadajo redovni skupnosti; med devetimi kardinali volilci sta dva redovnika. Ob volitvah novega papeža bo od konca letošnjega novembra naprej med 128 volilci 29 članov redovnih skupnosti, kar predstavlja 23 odstotkov celotnega števila.