V reviji Slo znane in manj znane teme
V reviji Slo znane in manj znane teme
Velušček je poudaril arhitekturni del zgodovine, ki ga revija pomaga približati, pri čemer je našteval piščal iz Divjih bab, 2000 let prve omembe Emone, Egipt, rimsko vojsko, bogato dolenjsko najdišče. Še posebej pa je omenil najstarejšo najdeno plombo na naših tleh v okrog 600 let stari čeljusti, o čemer nameravajo pisati v eni od naslednjih številk revije Slo.
Kot smo že omenili, se je Vidmar navezal na cilj revije - obravnavati teme poljudnoznanstveno, saj je strokovnih revij veliko. V šoli smo se naučili marsikaj, tega pa ne smemo jemati kot neizpodbitno dejstvo, saj smo v šolskem sistemu spoznali splošno zgodovino, s časom pa so nam morda ostali tudi stereotipi. Za primer je navedel, da nekateri menijo, da so bile slovenske knjige sežgane samo zato, ker so bile slovenske. To lahko revija Slo pomaga odpraviti, ko obravnava teme preprosto, vendar zgodovinsko točno. O slovenski zgodovini vemo malo, še manj pa o velikih slovenskih imenih, "junakih" kot jih je imenoval Grdina, ki se je pridružil pogovoru. Revija Slo tako razkriva velike, odprte teme, in tudi tiste, o katerih ne vemo nič ali pa zelo malo. Zato se lahko z njo naučimo nekaj povsem novega ali pa nadgradimo oz. obnovimo svoje znanje.
Eno od številk je uredništvo revije Slo poslalo tudi v šole in lahko se pohvalijo s pozitivnim odzivom. Na splošno je revija med bralci dobro sprejeta, malo pa se o njej govori v javnosti, kar v uredništvu priznavajo kot dobro, ker to pomeni, da v njej ni napak, zato ni česa kritizirati, slabo pa je, ker bi revija želela spodbuditi k odpiranju tem in ponovnem raziskovanju.
Ob koncu je "Decimus iz Emone" povabil vse k stojnici revije Slo, kjer jo med Slovenskim knjižnim sejmom dobite po promocijski ceni.
Video predstavitve: