Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Videl sem in pričujem

Za vas piše:
K. H.
Objava: 16. 01. 2017 / 06:01
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:33
Ustavi predvajanje Nalaganje
Videl sem in pričujem

Videl sem in pričujem

Umetniki za Karitas v Ljubljani: maša v stolnici in razstava v galeriji Družina.

Že dvaindvajseto leto zapored so umetniška dela, ki so jih avgusta ustvarili umetniki na mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu na ogled v prestolnici, v galeriji Družina. Tudi letos so se ustvarjalci in organizatorji ter strokovni sodelavci sinjevrške kolonije ter drugi ljubitelji umetnosti pred odprtjem razstave zbrali v stolnici sv. Nikolaja pri maši, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore. Že v uvodu je zbrane povabil, naj se spomnijo vseh tistih v našem narodu in domovini, ki živijo v težkih razmerah in potrebujejo pomoč in več optimizma, pa tudi tistih, ki lahko pomagajo, da bodo imeli odprto srce, posluh za sočloveka in z njim delili tisto, kar lahko delijo. Pri maši so se posebej spomnili Hieronima Vidmarja, gospodarja na Sinjem vrhu, ki je "odšel zreti lepoto v božjo večnost", kot je dejal nadškof, le nekaj tednov po koncu zadnje kolonije.


Ob somaševanju stolnega župnika Jožeta Pluta, ravnatelja koprske škofijske Karitas Slavka Rebca in stolnega kanonika Vinka Veglja je mašo daroval nadškof Stanislav Zore. Zbrane je tudi v stolnici nagovorila Jožica Ličen in spomnila na Hieronima Vidmarja, gospodarja domačije na Sinjem vrhu, ki se je po hudi bolezni poslovil v večnost le nekaj tednov po koncu lanske kolonije Umetniki za Karitas.

Nadškof Zore: »Z oznanilom Jezusa Kristusa vstopajmo v ta svet«

Da bi moralo biti za vsakega kristjana središčno vprašanje, kaj je danes krščanstvo in kdo je zame Kristus, je dejal nadškof Zore v pridigi ob razlagi božje besede. »Janez je prepoznal Jezusa kot božje jagnje. Kako ga jaz prepoznavam v svojem življenju, ob svojem Jordanu, na kraju svojega poslanstva?« Videl sem in pričujem, je dejal Janez ljudem, ki so ga poslušali ob Jordanu. »Ta dva glagola: videti in pričevati, bi morala biti središčna v življenju vsakega od nas,« je dejal nadškof. »Ko smo spoznali božjo besedo, nimamo pravice, da bi je ne sprejeli. Ko smo jo sprejeli, nimamo pravice, da je ne bi pustili utelesiti se v nas. In ko se je utelesila, je nimamo pravice zadržati zase. Od tistega trenutka naprej pripadamo tistim, ki jo pričakujejo. Kristjan ne pripada več sebi, ko sreča Jezusa Kristusa, ampak pripada tistim, ki Jezusa Kristusa pričakujejo, ki ga potrebujejo, ki po njem hrepenijo. Kristjan, ki sreča Jezusa Kristusa mora biti pričevalec.« Vemo pa, je nadaljeval nadškof,da mnogi naši bratje in sestre danes ne morejo, morda tudi nočejo poslušati oznanila. »V tem primeru bi lahko veljal stavek: namesto, da bi bratu govorili o Bogu, zakaj ne bi Bogu govorili o bratu? To je celotno kristjanovo poslanstvo pričevalca: oznanjevati in moliti. Oznanilo in molitev sta dve poti krščanskega pričevanja. Z oznanilom Jezusa Kristusa vstopajmo v ta svet. In s tem svetom v srcu kot tisti, ki sočustvujemo z brati in sestrami, posebej s tistimi, ki težko živijo, s tistimi, ki potrebujejo pogum, prihajajmo pred Boga kot molivci zanje. To je kristjanovo poslanstvo danes.«

Po maši so se sodelavci Karitas, umetniki, dobrotniki in številni ljubitelji umetnosti »preselili« v galerijo Družina, kjer sta zbrane nagovorila Jožica Ličen, organizatorka kolonij na Sinjem vrhu, in Slavko Rebec, ravnatelj škofijske Karitas Koper. Deset umetnikov, ki so avgusta sodelovali na 22. koloniji Umetniki za Karitas – večina od njih se je udeležila odprtja razstave –, je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, razstavo pa je odprl nadškof Stanislav Zore. Z glasbo sta že mašo in nato tudi odprtje razstave obogatila Manca in Benjamin Izmajlov.

več v novi tiskani izdaji Družine


"Družina že od vsega začetka gosti razstave Umetniki s Sinjega vrha. Tu smo res kot velika družina," je dejal v nagovoru Slavko Rebec, v.d. ravnatelja Škofijske karitas Koper.


"Pogum, vse ljudstvo v deželi, ni naključno izbrano geslo," je dejala Jožica Ličen. "Vsi, ki prebiramo medije, vemo, da je na svetu tudi veliko dobrega, manjka pa nam poguma. Manjka poguma, da bi drug drugemu priznali, da smo dobri, da bi si priznali, da se imamo radi, tudi če smo drugačni. Zato smo sodelavci kolonije rekli: naj bo pogum tisti, ki bo na prodajnih razstavah ljudi opogumljal za dobro." V katalogih Umetniki za Karitas je zapisanih že 1575 imen avtorjev, ki so ustvarili in darovali skoraj 2500 likovnih del. Potujoče razstave, kot je dejala Ličnova, "prinašajo med ljudi likovne zapise umetnikov sedanjega časa, prinašajo sporočilo lepote, zaradi karitativne note pa tudi sporočilo dobrote." V 22 letih je bilo 249 prodajnih razstav po Sloveniji in zamejstvu, razstavili pa so tudi že v Sarajevu, dvakrat v Bruslju, na Dunaju, v Rimu ...



Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je predstavila deset umetnikov, ki so avgusta 2016 ustvarjali na mednarodni koloniji, to so bili: Zdravko Dolinšek, Andrej Kosič, Jurij Kravcov, Petar Lazarevič, Miloš Marc, Jasna Merku, Alina Asberga Nabergoj, Patricija Simonič, Suzana Švent. Pridružili so se jim še strokovni sodelavci in pomočniki Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Milena Gregorčič, Silva Karim, Azad Karim, Mira Ličen Krmpotić, Bogdan Soban, Tone Seifert in Janez Štros. Ob dnevu odprtih vrat pa še 18 udeležencev preteklih kolonij ter 58 drugih likovnih ustvarjalcev. 95 avtorjev se je predstavilo s 156 likovnimi deli. 



"Ko se srečujemo z umetnostjo, smo vedno poklicani v odnos. Najprej je umetnik poklican v odnos z Navdihovalcem," je na odprtju dejal nadškof Zore in spomnil na besede arhitekta Jožeta Plečnika, da je v umetniku nekaj božjega. "Njegovi poznavalci pravijo, da je mojster s tem mislil zgolj na umetnikovo hotenje ustvariti Bogu dopadljivo delo. Da bo Bogu dopadljivo, mora biti lepo. Umetnost je podvržena kriteriju lepote. Lepota pa je tesno povezana z drugim kriterijem, s kriterijem dobrega," je dejal nadškof: "Bogu dopadljivo umetniško delo budi in vzgaja čut za lepoto tudi v človeku, ki se z njim sreča. Ena od poti, ki nas vodijo k VBogu, je tudi tako imenovana via pulchristudinis - lepota kot pot k evangeliju in k Bogu." Nadškof se je zahvalil umetnikom za prispevek k letošnji razstavi in prosil Boga, "naj ostaja njihov Navdih, vse nas pa naj lepota, s katero se bomo srečali, navdihuje za dobro."



Manca Izmajlova je na odprtju razstave zapela tri pesmi z zgoščenke Pesmi mojih krajev, ki je izšla pri založbi Družina (fotografije K. H.)

Kupi v trgovini

Evangeliji
Sveto pismo
4,80€
Nalaganje
Nazaj na vrh