Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica, Dušan Klenovšek, strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave PZS in gorski stražar PD Lisca Sevnica, Jože Rovan, predsednik PZS, Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave pri PD Poljčane in Zlatko Zevnik, predsednik TOD Ponikva na novinarski konferenci PZS o velikonočnici in Clusijevem svišču

Prijetne temperature so na plano že pritegnile občudovanja vredne spomladanske cvetlice. Da jih bomo lahko še občudovali, pa jih ne smemo trgati. Planinska zveza Slovenije si že od vsega začetka prizadeva za varstvo narave, torej tudi planinskega cvetja. Tokrat so na novinarski konferenci sredo, 6. marca, v Ljubljani opozorili predvsem na ogroženost velikonočnice, ki se v Boletini in na Boču že razcveta, in Clusijevega svišča, znanega kot encijan, katerega lepota živo modrih cvetov bo naravo krasila aprila.

Izkopavanje in ropanje rastlin je kaznivo dejanje

Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave delovati predvsem preventivno – z vzgojo, usposabljanjem in ozaveščanjem. Na zadnjih rastiščih izjemno redke in zato izredno ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu že desetletja izvajajo varovanje z ograjo in prostovoljci, ki obiskovalce tudi podučijo o življenju in pomenu teh posebnih cvetlic in z opozarjanjem neprevidnih ali objestnih obiskovalcev skrbijo za varnost rastlin in rastišč.

Gorsko cvetje moramo ohranjati

Velikonočnica na Boču in v Boletini pri Ponikvi ter Clusijev svišč (encijan) na rastišču Lovrenc pri Lisci sta ogroženi, velikonočnica morda celo pred izginotjem. Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se zaradi neprimernega obnašanja obiskovalcev uničevanje zavarovanih rastlin, ki sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, na katerem jih je kar 727, nadaljuje. Bomo občudovali le še plastične cvetove?

»Gorsko cvetje je sestavni del gorske narave, pomemben del njegove biotske pestrosti in raznolikosti, zato ga moramo ohranjati. Raste v izjemno zahtevnih pogojih naših gora, zato je redko in ogroženo,« poudarja Jože Rovan, predsednik PZS. V Boletini in na Boču začenja cveteti velikonočnica, kjer imajo v času njenega cvetenja organizirana tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki jo je najti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.

Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je »prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, odvzem iz narave ali zbiranje rastlinskih vrst in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti«.

Voden ogled in fotografiranje

Sicer pa Turistično olepševalnega društva Ponikva organizira voden ogled in fotografiranje velikonočnice.



»Prostovoljci postavimo zaščitno vrvično ograjo in jo po cvetenju tudi odstranimo, postavimo in kasneje odstranimo informacijski kiosk za dežurstvo ter vodimo, informiramo in pazimo na dogajanje na rastišču ob sobotah in nedeljah, ob najavi tudi vodimo skupine obiskovalcev med tednom. Ogled je možen do vrvične ograje, ki ločuje oz. ščiti travniški del z rožami. Na enem delu pa je pot speljana tako, da omogoča bližnje srečanje obiskovalcev z velikonočnico in s tem tudi fotografiranje,« je povedal Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, člani katerega poleti rastišče tudi pokosijo in odstranijo slamnato travo, jeseni pa še del grmovja, da ob robovih ne prihaja do zaraščanja travne površine. Nad informacijskimi tablami tako na Ponikvi kot Boču bdi Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.

Na Boču se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, zaščitenih od leta 1991, in sicer so to Bočka ravan (planinski dom, 660 m), Galke (550 m) in Ljubično (330 m), nekdaj je bilo videti okrog tisoč cvetov, v zadnjem desetletju pa je na vseh treh rastiščih okrog 300 cvetov, opiše Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, kjer si že desetletja prizadevajo za ohranitev te zavarovane rastline.

Razlogi za ogroženost cvetočih rastlin

»Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, med njimi podnebne spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je tudi število opraševalcev. Z umetnim zasajanjem so ugotovili, da je uspešno le v 10 odstotkih. Današnji problem na rastišču so ljudje – obiskovalci, ne pa planinci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do 3000 obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo majhne popke cvetov. Drugi problem pa so živali – psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.« Cvet velikonočnice, ki je brez vonja in grenkega okusa, vsebuje strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje.

Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan, je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja, na Lovrencu (711 m) (pri Lisci) in sosednjem Velikem Kozju (993 m) pa uspeva na nižji nadmorski višini in s svojo kraljevsko modrino vabi v Posavsko hribovje.

»Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je ohranil le na par lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci,« pravi Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica.

Izkopavanje in ropanje rastlin je kaznivo dejanje

Zakonodaja, informativne table, plot, medijske objave, ozaveščanje obiskovalcev in čuvaji žal ne preprečijo plenjenja v celoti, zato je potrebna pomoč inšpekcije in policije. Pojavljajo pa se tudi primeri načrtnega izkopavanja in ropanja rastlin, kar je kaznivo dejanje.

Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, če gre za poškodovanje ali uničenje območja, ki je razglašeno za zavarovano območje ali habitat določene zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote.

Za storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora, razloži mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije GPU. Primere policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev in jih obravnava skladno z zakonodajo (ZKP in KZ-1). »Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke,« poziva Belajeva.

Foto: Manca Čujež