V Zavodu sv. Stanislava bodo slovesno praznovali god svojega zavetnika v sredo, 13. novembra s praznično mašo in slavnostno akademijo, kot uvod v veliko praznovanje pa so teden dni prej v Kregarjevem atriju odprli razstavo umetniških del arhitekta in slikarja Tadeja Žugmana. »Razstava je zazrta v preteklost in razpeta vse do sedanjosti,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in dodala, da se Žugmanov ustvarjalni opus deli na obdobje pred letom 2012 in po njem. V prvem obdobju se je »s tankočutnim motrenjem zunanjega sveta, zavezujoč odnosu do videnega in doživetega«, predstavil v slikarski jasnosti in z impresivno-ekspresionističnimi prijemi, kot so Dolomiti, izpiljen vršac Jalovec. V drugi polovici sedemdesetih let pa se je posvetil veličastnim živalskim kompozicijam, kot je Petelinji boj ali Ples konjev. »Študij ga je odpeljal v arhitekturo in se za nekaj časa slikarstvu ni posvečal,« je povedala Stibilj Šajnova. »Njegova risarska virtuoznost in barvna širina ter žlahtnost se je spet razkrila v letu 2012, ko je spet prišel v svet slikarstva in ga v njem trdno zasidral. Od takrat se preizkuša predvsem v portretu.«

Slikar Tadej Žugman in lumetnostna zgodovinarka, ravnateljica Galerije Staneta Kregarja Bernarda Podlipnik (fotografije Tatjana Splichal)

Portretni sklop Žugmanovega opusa je v dveh tehnikah: risbe s svinčnikom ali pastelno kredo in slike z oljnimi barvami. »Njegove risbe so dokončne in polnomočne likovne stvaritve, v katerih s fotografsko natančnostjo predstavi svoje portretne izbrance,« je dejala Stibilj Šajnova: »Njegove poteze so virtuozne in kljub vtisu lahkotnosti vedno najdejo pravo mesto na slikovnem polju.« Likovna kritičarka je pokazala na subtilne poteze anatomije glave, vratu, ramenskega dela, oprsja. »Preko oči in ustnic vstopa v notranjost posameznika, odkriva njegovo identiteto. Zaustavlja se pri upodobitvi rok, artikulaciji dlani, prstov, pri njihovi drži in gestikulaciji.«

Anamarija Stibilj Šajn je umetnika Žugmana predstavila kot umetnika, ki verno prenaša resničnost v novo likovno stanje s filigransko natančnostjo. »Tadej Žugman je hiperrealist, celo nanorealist, saj naslika vsak detajl, vsak drobec, celo vsak las svojega portretiranca. Za Žugmana je pomembna miljardinka resničnosti,« je sklenila Stibilj Šajnova.

Slikar Žugman je Bernardi Podlipnik in ravnatelju Dijaškega doma podaril portret nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je v zavodu sv. Stanislava preživel zadnja leta svojega zemeljskega življenja.

Program sta z glasbo obogatili sopranistka Urška Kastelic in pianistka Aleksandra Naumovski Potisk

Foto: Tatjana Splichal.