Velike verske slovesnosti se na Brezjah vrstile iz leta v leto in potrjevale vlogo Brezij kot najpomembnejšega slovenskega duhovnega središča. Zato je sv. papež Janez Pavel II. 5. oktobra leta 1988, na prošnjo nadškofa Alojzija Šuštarja, odlikoval brezjansko cerkev s častnim naslovom manjša bazilika.

Sveti oče se je leta 1996 ob svojem obisku v Sloveniji Mariji Pomagaj na Brezjah osebno poklonil. Slovenska škofovska konferenca je 7. septembra 1999 soglasno prejela sklep in razglasila baziliko Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče. Slovesna razglasitev je bila 1. januarja 2000.

Maša in koncert Slovenskega okteta

Ob jubileju bo na dan obletnice slovesno somaševanje ob 19. uri vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po maši bo sledil koncert Slovenskega oketa.Slovenskega okteta, ki je na Brezjah gostoval že lani, ob 110-letnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj. Tokrat bodo pevci predstavili repertoar Marijini pesmi, ki bodo uvrščene na njihovo novo ploščo. Izšla bo pri založbi Družina.

Bazilika Marije Pomagaj

Pogled na cerkev, zidano v novo renesančnem slogu vzbuja opazovalcu vtis mogočnosti. Stavba je dolga 39 m, široka 19 m, visoka pa 17 metrov.



Na pročelju med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega veronskega marmorja, ki nosita glavni zid, so umetno izdelano dvokrilna vrat. Po načrtu Janeza Vurnika jih je izdelal domači rezbar Janez Resman iz Gorice pri Radovljici. Na desnem krilu od spodaj navzgor so izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahaela in Judita.

Spodnji polji prekrivata reliefa z angeloma, ki držita v rokah trak z imeni oseb, upodobljenih na tistem krilu. Nad podbojem glavnih vrat je marmornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela: Rafael in Gabriel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje. Opazimo, da je umetnik želel upodobiti prvo nenadno ozdravljenje (1863).

Polje nad pročelnimi vrati je bogato okrašeno z mozaičnimi okrasi, simboli, napisi. Nad reliefom Marije Pomagaj se blesti ovalni napis Vrata nebeška; ob straneh pa sta dva ovalna medaljona z raznobarvnimi cveti. Nad vsem tem pa je širok pas z geslom: Po Mariji k Jezusu.
Na štirih zidanih izstopih so nazivi iz lavretanskih litanij: Devic Devica, Devica verna, Mati Božja, Hiša zlata.

Visoko na pročelju se blesti velika rozeta z osmimi polji, okrašenimi z belimi in zlatimi lilijami iz mozaika. Rozeto obdajajo štirje okraski v obliki svetilk; na obeh straneh rozete sta v lepem mozaiku Marijina monograma. Nad rozeto se vleče širok zlat in modro-rdeč pas. Iz niše pod timpanonom žari daleč naokoli bogato izdelan križ; obe strani niše pa krasita Kristusova monograma.

Nad južnimi stranskimi vrati je po načrtu prof. Vurnika narejeno umetno okno, ki ima okenske stranice v mozaiku. Nad oknom je letnica 1965, ki hoče povedati, da so zunanjosti cerkve obnovili v spomin na tridesetletnico evharističnega kongresa v Ljubljani. Spodaj je lep medaljon z napisom: Mati milosti.



Nekoliko nižje sta v mozaiku upodobljena še slovanska apostola sv. Ciril in Metod, nova zavetnika ljubljanske nadškofije. V tem oknu je dobil svoj prostor doprsni kip Marije z Detetom, delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Ta kip je nekoč stal v parku ob novi železniški postaji v Otočah in simbolično predstavljal Marijo Pomagaj, ki je s svojega visokega, iz štirih drogov sestavljenega stebra pozdravljala prihajajoče in odhajajoče romarje (1939/1940). Postavil ga je p. Roman Tominec – vznožje stebra z napisom še obstaja v parku pri postaji Otoče.

Notranjost bazilike

Kakor zunanjost, tako je tudi notranjost cerkve renesančna. Nad belim marmornatim velikim oltarjem je mozaična slika sv. Vida, ki je ostal patron cerkve; izdelana je po sliki nemškega slikarja Matija Schiestla iz Munchna.

Glavni oltar in vsi trije stranski oltarji so delo slovenski umetnikov. Janez Vurnik je zgradil glavni oltar in prva dva stranska. Levi (pri prižnici) je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni pa sv. Antonu Puščavniku. Oltarni sliki sta delo slikarja Ivana Groharja (1867 – 1911).

Oltar Srca Jezusovega, postavljen šele leta 1912 je izdelala Vurnikov naslednik Jožef Pavlin iz Radovljice; oltarno podobo je naslikal Ivan Vavpotič (1877 – 1943). Tudi kipe: sv. Frančiška in sv. Klare na glavnem oltarju, sv. Janeza in sv. Elizabete na oltarju sv. Antona Padovanskega, sv. Izidorja in sv. Neže na oltarju sv. Antona Puščavnika, sv. Janeza Kapistrana in sv. Paškala na oltarju Srca Jezusovega je izklesal Pavlin.

Kapelica Marije Pomagaj

Središče svetišča je kapelica Marije Pomagaj. Strop kapele je bil poslikan z Layerjevimi freskami iz leta 1814. Tlak kapele je iz izredno trdnega in brušenega bosanskega granita. Stene so obložene z rumenjakastim istrskim marmorjem; ob kotih stoje pozlačeni kipi iz prejšnjega oltarja: sv. Joahim in sv. Ana ter sv. Valentin in sv. Rok. Strop je za dober meter višji od prejšnjega, pozlačen in preluknjan, da se skozi prostor zrači.



Oltar, majhen kakor prej, je iz belega kararskega marmorja na štirih stebričkih; ob njem stojita dva prav tako bela vitka stebrička, na katerih stojita monštranci podobni luči. Iz prosojnih črk beremo na levi strani: Marija, tolažnica žalostnih, na desni pa: Marija, zdravje bolnikov.
Na novem pozlačenem tabernaklju visi na vinski trti grozd z jagodami iz bleščečih rubinov. Nad tabernakljem sloni podoba Marije Pomagaj, ki jo obdaja kovinast in pozlačen okvir, posut z različnimi naravnimi kamni.

Dne 8. decembra 1954 je bil novi oltar posvečen. Na to spominja latinski napis, vklesan v trdno oltarno oporo: »Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev«. V napisu je obsežena tudi letnica posvečenja.

Pozornost v cerkvi zaslužijo še križev pot, barvna okna, delo slovečih tirolskih steklarjev, prižnica, ki jo je izdelal Pavlin, in orgle. Umetno izrezan relief na stari korni ograji prikazuje božično noč z jaslicami ter zbor angelov, ki prepevajo: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.«

Romarska cerkev na Brezjah je neposredno podrejena nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. Uprava cerkve pa je že od 1898 podeljena frančiškanom, ki skrbe, da tudi okolica cerkve dobiva vedno lepše lice.

p. Otmar Vostner

Vir: www.marija.si

Foto: Andrej Praznik, Tatjana Splichal, Alenka Žnidar