Kakšno je sporočilo posameznikov z doživetji na pragu smrti

Milina, svetloba, toplina. Te tri besede se kot odpev ponavljajo v pričevanjih tistih, ki so se približali meji smrti in so doživeli »obsmrtno izkušnjo«, kot je mogoče posloveniti angleški izraz »near death experience«.

Odkar je leta 1975 s knjigo Življenje po življenju dr. Raymond Moody utrl pot, je bila ta tema medijsko močno obdelana. Številni so povedali svojo zgodbo kot odmev na okoli sto petdeset »potovanj« v bližino smrti, ki jih je v knjigi zbral Moody.

V večini tovrstnih pričevanj najdemo nekatere skupne točke: ljudje doživljajo, kakor da so zapustili telo, vidijo prizor lastnega umiranja (nekateri so svojo kirurško operacijo opisali s številnimi tehničnimi podrobnostmi, ki jih sicer ne bi mogli poznati); doživeli so, kakor da jih je potegnilo v predor, ki vodi v svetlo prostorje; sprejmejo jih pokojni člani njihove družine; nekateri – kakor v filmu...