Tisti, ki stori danes manjši prekršek, plača kazen in vse skupaj gre v pozabo. Nekoč pa se ljudje pogosto niso mogli tako zlahka izvleči. Prestopnikom so namreč radi naložili kazen, ki jim je prinesla posmeh in sramoto. Da bi bil učinek večji, so kazen izvršili ob sejmih, ko se je trlo radovednežev, ki niso skoparili z zbadljivkami in norčevanjem. Žena, ki je varala ali tepla moža, je morala za kazen jahati na živem oslu, možu pa so včasih naložili, da ga je moral voditi skozi naselje. Namesto živega osla so pogosto uporabljali lesenega. V Ljubljani so ga imeli že sredi 17. stoletja, leta 1719 pa so naredili novega. Namenjen je bil stražnikom, ki so v stiski pustili na cedilu svojega stražmojstra. Ježa na takem oslu ni bila le sramotna, ampak tudi od sile neprijetna, saj je bil oslov hrbet ošiljen, obsojencu pa so obtežili noge. Še posebej slabo se je godilo pekom, ki so prodajali prelahek kruh. Tistega, ki s takim početjem kljub opozorilom ni nehal, so naposled v posebni košari pri...