Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 01. 03. 2008 / 23:00
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.07.2010 / 06:42

Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo

Sporočilnost postnih pesmi
Mnogi zborovodje povedo, da imajo pevci v liturgičnem letu brez dvoma »najraje« postne pesmi, s svojo melanholičnostjo so blizu slovenskemu značaju. Zborovodjo in muzikologa, profesorja na Filozofski fakulteti dr. Matjaža Barba smo vprašali o vsebini postnih pesmi, o petju pri liturgiji ter o (ne)skladju med trpljenjem in petjem.


Zakaj so postne skladbe tako priljubljene?

Mislim, da je to morda mogoče povezovati z našim narodnim značajem, za katerega se zdi, da mu je melanholičnost, otožna spokornost bližja kot občutje kakšne navdušujoče ali veličastne zmagoslavnosti. Tega verjetno ne čutijo ne le pevci, ampak tudi slovenski skladatelji, katerih postne pesmi praviloma prepričljiveje zvenijo kot slovenske velikonočne skladbe. Res je sicer, da je to mogoče povezovati tudi s splošnim dejstvom, da bolečina pogosteje rodi globoko umetniško izpoved kot le čista sreča. Enako se zdi, da v težava...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh