Prva nedelja po veliki noči je znana kot bela nedelja, ker so po stari cerkveni navadi tisti, ki so bili krščeni na velikončno vigilijo, na ta dan odložili bela oblačila. Hkrati pa se osem dni po veliki noči Vstali Jezus znova sreča s svojimi učenci in jih pozdravi: »Mir vam bodi!« Med njimi ni bilo Tomaža. Apostoli so mu povedali, da so videli Vstalega, a jim ni verjel. Nato je prišel Jezus in mu dejal: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Bela nedelja in praznik Božjega usmiljenja se dopolnjujeta

Nedeljo božjega usmiljenja je razglasil sv. Janez Pavel II. in tako želel poudariti pomen bele nedelje. »Kajti bela nedelja izpostavlja konkretnost odrešenja v velikonočni skrivnosti,« meni upokojeni nadškof Marjan Turnšek. »Danes pri krstu na to spominja belo oblačilo, ki ga novokrščenci prejmejo vsaj v obliki belega blaga. A naj še enkrat poudarim, da je to novo življenje sad Božjega usmiljenja, zato se bela nedelja in praznik Božjega usmiljenja tako enkratno ujemata in prav nič ne zasenčita drug drugega. Prej se dopolnjujeta in medsebojno razlagata.«


Krščenec v beli obleki

»Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju.«

Navdih sv. Janeza Pavla II. je bila tudi sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.«