Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

ComECE: poziv k solidarnosti in upanju na poti v boljšo prihodnost

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 19. 11. 2020 / 09:10
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.11.2020 / 09:34
Ustavi predvajanje Nalaganje

ComECE: poziv k solidarnosti in upanju na poti v boljšo prihodnost

Sporočilo evropskih škofov v luči trenutne zdravstvene krize.

FOTO: Tatjana Splichal

Predsedniki škofovskih konferenc držav članic Evropske zveze (ComECE) so včeraj poslali skupno sporočilo evropskim ustanovam in članicam EZ, v katerem kličejo k upanju in solidarnosti, kar sta osnovni temi v času skupnega izziva epidemije koronavirusne bolezni 19, poroča Radio Vatikan. Med podpisniki je tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Katoliška cerkev v Evropski zvezi, ki jo predstavljajo predsedniki škofovskih konferenc držav članic, želi na evropske ustanove in države članice nasloviti sporočilo upanja in poziv k solidarnosti v zdravstveni krizi, ki je zajela ves svet. Sporočilo, v katerem znova potrjujemo svoje prizadevanje za izgradnjo Evrope, ki je prinesla mir in blaginjo naši celini ter njenim ustanovnim vrednotam solidarnosti, svobode, nedotakljivosti človeškega dostojanstva, demokracije, pravne države, enakosti in varovanja ter pospeševanja človekovih pravic. Ustanovni očetje Evropske zveze so bili prepričani, da bodo Evropo njene krize izoblikovale. V naši krščanski veri v vstalega Gospoda imamo upanje, da more Bog obrniti v dobro vse, kar se zgodi, tudi tisto, česar ne razumemo in se nam morda zdi slabo, in ta vera je poslednji temelj našega upanja in univerzalnega bratstva. Kot Katoliška cerkev v Evropski zvezi skupaj z drugimi sestrskimi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi oznanjamo in pričujemo o tej veri ter si skupaj s člani drugih verskih izročil in ljudi dobre volje prizadevamo graditi univerzalno bratstvo, iz katerega nihče ne bo izvzet. Vera nas kliče, da bi izstopili iz samih sebe in v drugem, posebej v tistem, ki trpi in je na robu naših cest, videli brata in sestro, ter bili pripravljeni zanje dati tudi življenje.

Epidemija, ki nas je prizadela v teh zadnjih mesecih, je pretresla mnoge naše gotovosti in razkrila našo ranljivost ter medsebojno odvisnost. Ostareli in revni po vsem svetu so najbolj trpeli. Na to krizo, ki nas je presenetila in zalotila nepripravljene, so se evropske države sprva odzvale s strahom, z zapiranjem notranjih in državnih meja, nekatere tudi tako, da niso želele z državami razdeliti najnujnejših medicinskih zalog. Mnogi izmed nas so bili zaskrbljeni, da je celo sama Evropska zveza, kot gospodarski, politični, družbeni in kulturni projekt, v nevarnosti. Tedaj smo se zavedali, kakor je rekel papež Frančišek, da smo v istem čolnu in da se lahko rešimo le, če bomo ostali skupaj. Z obnovljeno odločnostjo je Evropska zveza na te dramatične razmere začela odgovarjati enotno. Pokazala je, da je sposobna znova odkriti duha ustanovnih očetov. Želimo si, da bi mogla tega duha odsevati tudi instrument za okrevanje po koronavirusni bolezni 19 ter proračun Evropske zveze za obdobje 2021-2027, ki sta bila sprejeta na julijskem srečanju Evropskega sveta, in o katerih se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet.

Ta kriza je duhovna priložnost za spreobrnjenje

Prihodnost Evropske zveze ni odvisna le od gospodarstva ali financ, ampak tudi od skupnega duha in nove miselnosti. Ta kriza je duhovna priložnost za spreobrnjenje. Ne smemo preprosto usmeriti vseh svojih prizadevanj v to, da bi se vrnili k »stari ustaljenosti«, ampak moramo to krizo izkoristiti, da bi naredili korenito spremembo na bolje. V tem trenutku smo primorani, da znova premislimo in prenovimo trenutni model globalizacije, da bi mogli zagotoviti spoštovanje okolja, odprtost za življenje, pozornost do družine, družbeno enakost, dostojanstvo delavcev in pravice prihodnjih generacij. Papež Frančišek je z okrožnico Hvaljen, moj Gospod nakazal smernice za oblikovanje nove civilizacije. V svoji novi okrožnici Vsi bratje, ki jo je le pred nekaj tedni podpisal na grobu sv. Frančiška Asiškega, celotno človeštvo vabi k univerzalnemu bratstvu in družbenemu prijateljstvu, pri tem pa ne pozabi na tiste, ki so na robu, ki so ranjeni in trpijo. Načela katoliškega družbenega nauka, med katerimi so človekovo dostojanstvo, solidarnost, pa tudi prednostna izbira za uboge in trajnost, so lahko vodilo za izgradnjo drugačnega modela gospodarstva in družbe po epidemiji.

Solidarnost je eno izmed temeljnih načel družbenega nauka Cerkve in je v središču procesa evropskega vključevanja. Solidarnosti ne smemo razumeti kot notranjega prenosa virov za združevalne politike, ampak kot »sodelovanje« in »odprtost za vključevanje vseh«, posebej tistih, ki so potisnjeni na rob. V tem kontekstu je treba opozoriti, da mora biti cepivo proti koronavirusni bolezni 19, ko bo na razpolago, dostopno vsem, posebej najrevnejšim. Robert Schuman je pojasnil, da bi se morali narodi, daleč od tega, da bi bili samozadostni, med seboj podpirati, ter da je solidarnost prepričanje, da resnični interes vsakega pomeni prepoznati in v praksi sprejeti medsebojno odvisnost vseh. Zanj združena Evropa predstavlja univerzalno solidarnost vsega sveta brez razlik ali izjem. Zato je Schumanova deklaracija poudarila posebno odgovornost Evrope za razvoj Afrike. V skladu s temi cilji pozivamo k večji humanitarni pomoči in sodelovanju pri razvoju ter k preusmeritvi vojaških izdatkov v zdravstvene in socialne storitve.

O beguncih in spoštovanju verske svobode

Evropska solidarnost bi se morala nujno razširiti na begunce, ki živijo v nečloveških pogojih v sprejemnih taboriščih in jih virus resno ogroža. Solidarnost do beguncev ne pomeni le financiranja, temveč tudi odprtost meja Evropske zveze na proporcionalen način s strani vsake države članice. Evropski pakt o migracijah in azilu, ki ga je predstavila Evropska komisija, imamo lahko za korak, ki ga je treba pozorno oceniti, da bi vzpostavili skupno in pravično evropsko politiko na področju migracij in azila. Cerkev se je že izrekla glede sprejemanja; razlikuje med različnimi vrstami migracij (če so zakonite ali nezakonite), med tistimi, ki bežijo zaradi vojn in preganjanj ter med tistimi, ki bežijo iz gospodarskih ali okoljskih razlogov. Prav tako meni, da je treba upoštevati vprašanja, ki so povezana z varnostjo. Vendar pa menimo, da obstajajo nekatera načela, vrednote in mednarodne zakonske obveznosti, ki jih je treba spoštovati vedno, ne glede na položaj vpletenih oseb. Ta načela delovanja in vrednot so temelj evropske istovetnosti in izhajajo iz njenih krščanskih korenin. Poleg tega pozivamo, naj se olajša varne in zakonite poti za migrante in človekoljubne koridorje za begunce, ki jim bi omogočili, da bi varno prispeli v Evropo ter bili sprejeti, zaščiteni, podpirani in vključeni. V tem smislu je smiselnno sodelovati s cerkvenimi ustanovami in zasebnimi združenji, ki že delujejo na tem področju. Evropa ne more in ne sme obrniti hrbta tistim, ki prihajajo z vojnih območij ali iz krajev, kjer so izpostavljeni diskriminaciji in nimajo dostojnega življenja.

Eden izmed ključnih dejavnikov za Cerkev v mnogih državah članicah med epidemijo je spoštovanje verske svobode vernikov, posebej svobode do zbiranja, da bi mogli uveljaviti lastno svobodo do bogoslužja, ob popolnem upoštevanju zdravstvenih zahtev. To je še bolj očitno, če upoštevamo, da človekoljubne dejavnosti nastanejo in so ukoreninjene tudi v veri, ki je živeta. Izražamo svojo pripravljenost za ohranjanje dialoga med državnimi in cerkvenimi oblastmi, da bi našli najboljši način za uskladitev upoštevanja potrebnih ukrepov in svobode do vere in bogoslužja.

Od nas je odvisno, ali bo svet boljši ali slabši

Pogosto smo slišali, da bo svet po tej krizi drugačen. Od nas je odvisno, ali bo svet boljši ali slabši, če bomo iz te krize izstopili okrepljeni v solidarnosti ali ne. V teh mesecih epidemije smo bili priče mnogih znamenj, ki nas odpirajo za upanje, od dela zdravstvenega osebja do dela tistih, ki skrbijo za ostarele, do dejanj sočutja in ustvarjalnosti v župnijah in cerkvenih skupnostih. Mnogi so morali v teh mesecih veliko žrtvovati, se odpovedati srečanjem s svojimi dragimi in temu, da bi jim bili blizu v trenutkih samote in trpljenja ter včasih tudi smrti. V svojem sporočilu Urbi et Orbi na velikonočno nedeljo se je papež Frančišek posebej obrnil na Evropo, ko je spomnil, da se je po drugi svetovni vojni celina »lahko pobrala in premagala rivalstva iz preteklosti zahvaljujoč konkretnemu duhu solidarnosti«. Za papeža je bolj kot kdajkoli prej nujno, »da se takšna tekmovalnost ne okrepi, ampak da se vsi prepoznajo kot člani ene in edine družine in se med seboj podpirajo. Danes ima Evropska zveza pred seboj epohalni izziv, od katerega ni odvisna samo njena prihodnost, ampak prihodnost vsega sveta«.

Vsem tistim, ki vodijo evropske ustanove in države članice ter prispevajo k njihovemu delu, zagotavljamo, da vam Cerkev stoji ob strani pri naših skupnih prizadevanjih, da bi izgradili boljšo prihodnost za našo celino in za svet. Podpirali bomo vse pobude, ki pospešujejo pristne vrednote Evrope. Želimo si, da bomo lahko iz te krize izšli močnejši in modrejši, bolj enotni in solidarni, bolj pozorni na naš skupni dom, da bi bili celina, ki ves svet spodbuja k večjemu bratstvu, pravičnosti, miru in enakosti. Svoje molitve darujemo za vas vse in vam iz srca podeljujemo svoj blagoslov. Naj nas Gospod spremlja na našem romanju boljšemu svetu naproti!

Kupi v trgovini

Molitev na pet prstov
Molitveniki
2,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh