Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Cvetober najodličnejših besedil

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 31. 10. 2020 / 06:57
Oznake: Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.11.2020 / 09:22
Ustavi predvajanje Nalaganje
Cvetober najodličnejših besedil

Cvetober najodličnejših besedil

Gorazd Kocijančič o Filokaliji, o sporočilu cerkvenih očetov za današnji čas, o moči krstne milosti in kontemplativni molitvi.

Oktobra je v slovenščini izšla Filokalija, največje delo pravoslavne krščanske tradicije, zaklad krščanske duhovnosti. Gre za zbirko med 4. in 15. stoletjem napisanih besedil tridesetih svetih grških očetov. Zbirko spisov (izšel je prvi del od štirih) je iz grščine prevajalo več klasičnih filologov, med njimi pobudnik in hkrati urednik knjige Gorazd Kocijančič. V novi številki Družine objavljamo z njim dvostranski pogovor.


Gorazd Kocijančič (1964) je filozof, prevajalec in pesnik. Je avtor petih del s področja filozofije ter petih pesniških zbirk. Prevaja iz 10 jezikov, med drugimi iz grščine, latinščine in hebrejščine. Sodeloval je pri izdaji Svetega pisma kot prevajalec in redaktor; podpisal se je pod prevode del najpomembnejših krščanskih filozofov in mistikov, med drugim pod prevod Platonovih zbranih del (2005) / Fotografije: Vid Ponikvar

»Končno v slovenščini,« je skorajda vzkliknil p. Rupnik, ko je slišal za izid Filokalije. Za kakšno knjigo gre?

Filokalija etimološko pomeni ljubezen do lepega – lepega, ki je hkrati etično dobro, skladno s širokim pomenom pridevnika kalós, ki že v novozavezni grščini pomeni tako »lep« kot »nravno odličen, pošten, dober«. Jezus je na primer ho poimen ho kalos, »dobri in lepi, čudoviti pastir«. Beseda ima včasih tudi preprostejši pomen: »cvetober«, antologija, izbor najodličnejših besedil. Knjiga, o kateri danes govoriva, je zbirka – pravzaprav prava knjižnica – izbranih vzhodnokrščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja.

Kdo pa je njen avtor, kdo je te spise najprej izbral in izdal?

Prvo izdajo Filokalije sta uredila dva svetnika Grške pravoslavne cerkve, Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil velikanski, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje, od srede 20. stoletja do danes, na Zahodu. No, letos je izšel prvi od predvidenih štirih zvezkov slovenskega prevoda, naslednje leto izide drugi. Za tretji zvezek prevodi že nastajajo, David Movrin je prevzel zelo obsežen in zanimiv opus Petra Damaščana, Jasna Hrovat Niketa Stethatosa, sam ravno zdaj prevajam Duhovne homilje Makarija Egipčanskega. Četrti zvezek pa je še tako daleč od realizacije, da si glede na svoja leta ne drznem upati, da bom doživel njegov izid (smeh). Bo pa kdo drug končal začeto delo.

Makarij in Nikodem naj bi rokopise, napisane v grščini, našla v knjižnicah svete gore Atos, »umazane in požrte od moljev« ...

Rokopisa, ki bi vseboval vse avtorje pričujočega zbornika, raziskovalci zaenkrat še niso odkrili. Makarij in Nikodem sta se pri urejanju naslonila na že obstoječo tradicijo rokopisnih asketsko-mističnih antologij. Po izročilu naj bi Makarij naredil izbor, izhajajoč iz rokopisa, naslovljenega »Antologija o zedinjenju uma z Bogom«, tega je našel v atoškem samostanu Vatopedi. Nikodem pa je predvsem uredil besedila in prispeval pomemben predgovor ter uvode v posamezne avtorje.

Kdo so ti avtorji?

Filokalija vsebuje 63 literarnih enot, ki jih je napisalo več kot 30 avtorjev v obdobju tisočletja; več besedil je anonimnih, tako da avtorjev ni mogoče natančno prešteti ...


Kako cerkvene očete iz Filokalije razdelimo po skupinah, kaj prinašajo avtorji, da se v knjigi z"rcali vsa zgodovina bizantinske krščanske duhovnosti", zakaj rečemo, da je zbirka raznolikih spisov "nekakšen laboratorij različnih duhovnih naukov"? Kaj imajo cerkveni očetje povedati za ta čas epidemije, saj so se v vseh obdobjih srečevali s kugami, gobavostjo in nalezljivimi boleznimi? In zakaj je stik s tradicijo bistven? Bistven za posameznika, za Cerkev. V pogovoru z Gorazdom Kocijančičem v novi številki Družine.

Prevajalec in urednik Filokalije odgovarja tudi na osebna vprašanja, kdaj se je sam srečal s Filokalijo in kakšno mesto ima v njegovem življenju in pri delu. Med drugim je povedal tudi, kaj je to metoda "molitve k Jezusu" in kako jo moli on.


"Molitev k Jezusu – včasih se pri nas uporablja tudi izraz »Jezusova molitev«, a ne gre za molitev, ki bi jo molil ali učil moliti Jezus, temveč molitev, usmerjeno nanj – ima navadno obliko »Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se me« ali »usmili se nas«, včasih z dodatkom »grešnika« oziroma »grešnikov«. Gre za način molitve, ki se je v vzhodnem izročilu izoblikoval z namenom uresničiti apostolov poziv: »Nenehno molite!« Bistveno za molitev k Jezusu je, da ne sme biti povezana s kakršnimi koli domišljijskimi predstavami, npr. v slogu ignacijanskih duhovnih vaj, ali racionalnim premišljevanjem. S to molitvijo si prizadevamo za popolno notranjo tišino in praznino. Z Jezusovo molitvijo nekako ukrotimo tok svojih misli, kar omogoča zbranost, s katero se odpiramo za skrivnost Božje – Jezusove vsenavzočnosti. Z Jezusovo molitvijo, osvobojeni vseh predstav in pojmov, duhovno stopamo v navzočnost neskončnega Boga. Bolj skrivnostna lastnost te molitve pa izhaja iz izkušnje, da ima sámo Jezusovo ime mistično moč, s katero uničujemo zle misli in se zoperstavljamo »strastem« in duhovnim silam zla, ki nas vse vrtinčijo v življenju.

Je to tudi vaša osebna izkušnja molitve?

Sam sicer že desetletja prakticiram Jezusovo molitev, a sem še vedno začetnik. Nasvetov, kako jo moliti, si ne bi upal dajati, razen tega, da se mi zdi potrebno vsak dan nameniti slabo uro ali vsaj pol ure, najbolje zjutraj, temu molitvenemu opravilu. Če se tega držimo, se molitev počasi začne razširjati tudi na druge dele dneva.

Pogovor z Gorazdom Kocijančičem objavljamo v novi tiskani številki Družine (štev. 44, stran 16 in 17)


Slovenski prevod Filokalije (izdala založba KUD Logos) je nastajal kot prostovoljski medmrežni projekt, v katerem je združilo moči več prevajalcev iz grščine: poleg Gorazda Kocijančiča, ki je tudi urednik, še Jasna Hrovat, Benjamin Bevc DJ, Živa Borak in Jan Ciglenečki. V prvem zvezku je levji delež prevodov prevzela Jasna Hrovat, klasična filologinja in uveljavljena prevajalka patrističnih besedil, ki je z Janom Ciglenečkim in Matejo Komel Snoj uredniku knjige tudi pomagala jezikovno izboljšati celotno besedilo. Knjigo je oblikoval Lucijan Bratuš.
Knjigo lahko naročite na naslovu: knjigarna.logos@gmail.com, lahko jo kupite tudi v vseh knjigarnah Založbe Družine, po telefonu 01/360-28-28 .

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh