Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dokler boli, ne moremo odpustiti

Za vas piše:
Urša Černivec
Objava: 02. 06. 2018 / 22:00
Čas branja: 14 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.06.2018 / 10:28

Dokler boli, ne moremo odpustiti

Sočutje, usmiljenje in odpuščanje nas pelje naprej
Tomaža Erzarja, izkušenega terapevta in predavatelja s Teološke fakultete ter pobudnika k narodni spravi, sem doživela kot prijetnega sogovornika, ki se veseli življenja in je spravljen s preteklostjo. Osvetlil mi je nov pogled na odpuščanje. Prej sem verjela, da moramo kristjani vsakemu odpustiti takoj. Kako pa razmišlja o odpuščanju dr. Tomaž Erzar?

Kako to, da vas je področje sprave in odpuščanja tako pritegnilo, da ste ga več let proučevali in dognanja strnili v knjigo z naslovom Dolga pot odpuščanja?

Najbolj osebni razlog je bilo to, da sem opazil, kako hitro postanem zamerljiv in da ničesar ne pozabim, kar mi je kdo naredil krivičnega. Moral sem si priznati, kako težko se je tega otresti in tistega, ki me je prizadel, videti v pozitivni luči. Gotovo tega ni naredil namenoma, verjetno me sploh ni mislil tako prizadeti, kot me pač boli. Vprašanje je, ali bi me hotel poslušati, začutiti, sprejeti in potolažiti...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh