Tik pred začetkom adventnega časa je bila v galeriji Družina predstavitev knjige Izpraznjeni prazniki s podnaslovom Slovenci v dobi migracij in populizma.

V pogovoru z Davidom Ahačičem sta migracijah in izzivih, ki jih prinašajo, spregovorila avtor knjige veleposlanik Leon Marc in dr. Drago Karl Ocvirk, pisec spremne besede.



V knjigi Izpraznjeni prazniki avtor z evropske in slovenske perspektive razmišlja o migracijski krizi leta 2015 in 2016: Zakaj je bil slovenski odziv nanjo drugačen od odziva drugih potranzicijskih držav in koliko ima to opraviti z našo preteklostjo? Kako sta lastni begunska in emigrantska izkušnja vplivali na naše razumevanje migracij? Ali smo družba, ki zna integrirati tujce, in kaj v sodobni Evropi, v času razglašenega konca multikulturnega modela družbe, ovira integracijo? Kaj naj v zameno temu modelu izbere Evropa in kaj ponuja krščanstvo?

Kot je povedal avtor, so glavne teme v knjigi tri: globalizacija, populizem in migracije. V naš prostor je pred desetimi leti udarila finančno-gospodarska kriza in prvič se je zgodilo, da je aktivna generacija ugotavljala, da bodo njeni otroci živeli slabše od nje. Vzroki za krizo niso bili odpravljeni, je prepričan Leon Marc, zato negotovost ostaja, ni trdnih osnov, teh pa se oprijemajo leve in desne skrajnosti.

Kljub temu Merc globalizacije ne vidi le kot slabe, saj je s širjenjem tehnološkega napredka (internet) povezala svet, tudi ljudi, povezane s Slovenijo in slovenstvom.



Prav zaradi interneta pa je mogoče videti, kako živijo drugje, kar tudi sproža migracije. Opozoril je na demografko neravnovesje – stara Evropa, mlada Afrika.

Kaj lahko naredimo, da bi izboljšali socialno kohezijo družbe, se sprašuje v svoji knjigi in spodbuja razmišljanje. Posebej poudari religije, predvsem krščanstvo. Meni, da je prava pot do novega družbenega dogovora v dialogu med religijami in med seboj. Predlaga tudi odprtost, krepitev kulturne identitete, ki se razvija, da bi prišleki lahko prepoznali našo kulturo in se vanjo integrirali. A Marc opozarja, da je treba posebej razmisliti o predlogih in pobudah glede izzivov globalizacije.

Etiketa populizma se zlahka prilepi vsakemu, ki odstopa od politične korektnosti v družbi, kar je lahko problematično, saj Marc stremi k temu, da bi preučili, kaj nas pelje naprej. Opozoril je tudi na nevarnost agresivne sekularizacije, ki iz družbe odstranjuje vse versko. Meni namreč, da integracijo lahko ponudi le družba, ki religijo postavlja v skupnost.

Glede družinskega intimnega življenja je dejal, da je treba spoštovati osebne izbire, vendar najti primerne načine za spodbujanje življenjskih vzorcev, ki bi krepili socialno kohezijo. Pri tem ne gre le za versko ali moralno vprašanje, temveč za vprašanje kateri koli, tudi sekularne družbe, je poudaril.

Nato je spregovoril o konceptu suverene države, za katerega si je ne glede na nazorske poglede treba prizadevati, da ostane. Da bi nacionalne države lahko preživele, je treba zagotoviti, da prebivalstvo, ki se s to politično identiteto ne identificirajo, še vedno vidi svoje mesto in svojo prihodnost v njej. Zato je socialna kohezija izrednega pomena za mednarodne odnose in urejeno mednarodno življenje.

Dotaknil se je tudi naslvoa knjige Izpraznjeni prazniki in dejal, da prazniki izgubljajo pomen, postajajo dela prosti dnevi, praznovanje pa je omejeno na peščico ljudi. Tudi to kaže na pešajočo moč socialne kohezije. Če bodo prazniki izpraznjeni smisla, bodo izgubili pomen, tako pa bo ogrožena osnovna družbena pogodba med posameznikom in državo.

Sogovornika sta spregovorila tudi o Marakeški deklaraciji.

Več si oglejte v spodnjih videih.

1. del



2. del



3. del



4. del





Foto: Tatjana Splichal