Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kaj so panični napadi in kako se spoprijeti z njimi

Objava: 16. 11. 2018 / 10:36
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2018 / 10:56
Ustavi predvajanje Nalaganje

Kaj so panični napadi in kako se spoprijeti z njimi

Panika je najekstremnejša oblika anksioznosti in tesnobe. Napad panike se običajno pojavi nenadoma.
Vsakdo je kdaj zaskrbljen ali živčen. Anksioznost je normalen odziv na stresne situacije, toda za ljudi z anksioznimi motnjami ti strahovi in skrbi niso nekaj začasnega. Njihova anksioznost traja in se lahko še poslabša. Anksioznost lahko resno oslabi posameznikovo sposobnost delovanja v službi, šoli in socialnih situacijah, a obstajajo učinkovite metode zdravljenja.

Kaj je panični napad?

Panika je najekstremnejša oblika anksioznosti in tesnobe. Napad panike se običajno pojavi nenadoma.

Strah in anksioznost, za katera se zdi kot, da se pojavita od nikoder, povzročata fiziološke in psihološke simptome. Raven doživetega strahu je nerealna in popolnoma nesorazmerna z dogodki ali okoliščinami, ki sprožajo panični napad. V resnici gre za odsev dogajanja v amigdali, ki ne zmore prepoznavati, kaj je preteklost in kaj sedanjost.

Vsakdo ima lahko napad panike, pogoste in stalne epizode pa so lahko znak panične ali anksiozne motnje, za katero je potrebno zdravljenje. Prevelik stres lahko na primer sproži napad panike, ki je popolnoma nepredvidljiv, tesnoba v času panike pa je bila lahko prisotna že dalj časa. Napadi na splošno trajajo kratek čas (5 do 30 minut) in se pri večini ljudi lahko pojavijo samo enkrat v življenju, lahko pa tudi pogosteje in večkrat dnevno.

Pogosto imajo očiten sprožilec, kot na primer zastrašujoč dogodek, kraj, osebo ali spomin, vendar se lahko navidezno pojavijo tudi brez jasnega razloga, čeprav mnogi terapevti verjamemo, da napadi panike na splošno imajo razlago, ki jo je mogoče odkriti in nasloviti.

Simptomi paničnega napada

Panični napad, ki je pogosto zastrašujoč in vznemirjujoč, lahko povzroči nenaden, skrajen strah in nelagodje ter je lahko fiziološko zelo intenziven in preplavljajoč. Običajno se pojavijo

- tresenje,
- plitvo dihanje, občutje dušenja,
- povišan srčni utrip, bolečine v prsih,
- slabost, vrtoglavica, omedlevica,
- nemirne misli,
- t. i. tunelski pogled,
- otrplost okončin,
- zastrašujoče misli, zlasti glede smrti,
- skrajna nemirnost,
- napetost v mišicah,
- prepričanje, da oseba izgublja nadzor ali občutek za realnost,
- občutje ločenosti od lastnega telesa

Ali obstaja samopomoč?

Ljudje, ki imajo pogosto panične napade, velikokrat spremenijo življenjske navade, saj se poskušajo izogniti situacijam, ki bi napade lahko izzvale. To ima kratkoročno lahko ugodne posledice, vendar dolgoročno izogibanje izzivom ni najboljša rešitev, saj lahko prav to poustvarja anksioznost prek zmanjševanja življenjskega prostora in izogibanja številnim socialnim druženjem, ki bi lahko posamezniku koristila. To lahko vodi v oblikovanje raznih fobij, kot je na primer agorafobija.

Pomembno vlogo pri samopomoči ima tudi uravnavanje stresa. Mnogo ljudi ima panične napade, ko jih stres toliko preplavi, da se z njim ne morejo več spoprijemati. Že sam pogovor o stresu in redni odmori ter oddihi lahko zmanjšajo posledice kroničnega stresa.

Med samim napadom se osredotočite na dihanje in najdite varen prostor, ki vam bo nudil zasebnost. Lahko pomaga tudi sprostitev fizične napetosti z gibanjem, molitvijo, meditacijo, jogo, dihalnimi vajami itd.

Panični napadi niso nevarni in navadno minejo sami od sebe, lahko pa postanejo nevarni, če se pojavijo med vožnjo ali drugo tvegano dejavnostjo. Pomaga lahko tudi realistično razmišljanje, kot nasprotje temu, da precenjujete nevarnost paničnega napada (nezavest, smrt, srčni napad) ali katastrofiziranje nevarnosti (osmešenje v javnosti, nepripravljenost bližnjih ljudi pomagati). Takšne misli lahko napišete ali si predstavljate najhujši možen scenarij, do katerega lahko panični napad pripelje, in naredite načrt, kako takrat ravnati in se ga rešiti.

Psihoterapevtska pomoč

Pogovor s terapevtom priporočamo predvsem tistim, ki pogosto doživljajo panične napade ali se jih bojijo. V nekaterih primerih imajo pri zdravljenju anksioznih motenj pomembno vlogo tudi zdravila. Raziskave kažejo, da je vedenjsko zdravljenje, samostojno ali v kombinaciji z zdravili, zelo učinkovita metoda zdravljenja za večino ljudi s tovrstno motnjo.



Terapija pomaga pri spremembi vzorcev mišljenja in odzivov v situacijah, ki vzbujajo strah. Terapevti stranke naučimo bolj zdravih in učinkovitejših metod za spoprijemanje z napadi. Naučimo jih prepoznati in uravnavati dejavnike, ki lahko vplivajo na njihovo anksioznost, in tehnike, ki lahko pomagajo odstraniti neželena vedenja, povezana z anksioznimi motnjami. Tako spodbudimo k izvajanju aktivnosti, ki lahko sprožajo anksioznost, saj tako lahko spoznajo, da se njihov strah ne bo uresničil in si postopoma povrnejo zaupanje vase in svoje telo.

Terapija je proces sodelovanja, kjer terapevt in stranka skupaj poskušata odkriti specifičen strah in oblikujeta tehnike, ki bodo pomagale pri spoprijemanju z anksioznostjo. Stranke lahko te tehnike uporabijo zunaj terapije v situacijah, ko jim je neprijetno. Vsekakor pa terapevt stranke ne bo silil v take situacije, dokler ne bo prepričan, da je osvojil potrebne tehnike, ki bodo omogočile uspešno spoprijemanje s strahovi.
Zakonska in družinska terapija pomaga družinskim članom zlasti pri razumevanju anksioznosti njihovih bližnjih, jih nauči kako z njimi sobivati, predvsem pa lahko pomaga otrokom in mladostnikom, ki trpijo zaradi anksioznih motenj.

Z zdravljenjem se lahko anksiozne motnje zmanjšajo ali se odpravijo simptomi po nekaj mesecih terapije, veliko pa jih opazi napredovanje že po nekaj srečanjih.

Matjaž Petrič, zakonski in družinski terapevt
Center za zakonsko in družinsko terapijo Upanje, Ljubljana

Fotografije so simbolične. Foto: Tatjana Splichal




Kupi v trgovini

Molitev na pet prstov
Molitveniki
2,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh