Šmarnice? Ja, prosim! FOTO: Tatjana Splichal


Najbrž ima večina med nami lepe spomine na šmarnično pobožnost iz otroštva. Meni so v spominu ostale predvsem Marijine pesmi, ki so zame najlepše med cerkvenimi ljudskimi pesmimi. Tudi naši otroci lahko pri šmarnicah doživijo takšno prijetno toplino, in to me iskreno veseli. Da šmarnice še niso med zastarelimi običaji, namreč. Nasprotno, v zadnjem času vsako pomlad izide pester nabor zgodb za šmarnično branje, nekatere so namenjene odraslim, druge otrokom. Avtorico ene od takšnih knjig predstavljamo v novi številki Naše družine.

Tadeja Roblek je v knjigi K Mariji na izlet (založba Slave) zapisala 30 idej za družinsko romanje do Marijinih cerkva. Zanimivo, da je bilo tudi eno od prvih šmarničnih branj že leta 1842 (štiri leta, preden je Slomšek postal škof) obogateno z opisom nekaterih Marijinih božjih poti. Bogoslovec Davorin Trstenjak je takrat iz francoščine prevedel molitvenik Mesec Marije in mu dodal omenjene opise. Prve šmarnice so obhajali leta 1851 v ljubljanskem bogoslovju, ime pa je pobožnost dobila po naslovu knjige Šmarnice Janeza Volčiča iz leta 1855. Ko se zbiramo na majskih pobožnostih, pletemo venec iz nevidnih cvetlic, ki cvetijo že več kot 150 let, in se povezujemo z vsemi Marijinimi častilci, živimi in tistimi, ki so že v večnosti. Šmarnice? Ja, prosim!
_ _ _

*Komentar je uvodnik v novi Naši družini (19/2021).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Komentar: Zaupajmo v lepši jutri

Komentar: Kaj potrebujejo mladi?

Komentar: Če se dnevi vlečejo

Komentar: Verska vzgoja