Papež Frančišek je cerkvenega učitelja sv. Hieronima (347-420), čigar 1.600. obletnico smrti smo obhajali včeraj, počastil z novim apostolskim pismom. V dokumentu z naslovom »Scripturae Sacrae affectus« je učenjaka, teologa in prevajalca označil za »izredno osebnost v zgodovini Cerkve«. Dediščina sv. Hieronima, »odločnega zagovornika krščanske resnice«, je za kristjane v 21. stoletju še vedno izjemno aktualna: »Zgled tega velikega cerkvenega učitelja in cerkvenega očeta, ki je Sveto pismo postavil v središče svojega življenja, naj v vseh spodbudi obnovljeno ljubezen do svetih spisov ter željo, da bi živeli v osebnem pogovoru z Božjo besedo,« je dejal sveti oče.

Da bi lahko razumeli življenje in delovanje sv. Hieronima, moramo med seboj povezati dve razsežnosti njegovega verskega življenja, pojasnjuje papež: absolutno in strogo predanost Bogu, pa tudi vztrajno raziskovanje. To »dvojno pričevanje« je zgledno tudi v današnjem času, sv. Hieronim pa tako »z vso pravico sodi med največje starocerkvene osebnosti«.

Sv. Hieronim, rojen leta 347 kot Evzebij Hieronim Sofronij v Stridonu, velja za enega štirih velikih cerkvenih očetov Katoliške cerkve. Častijo ga tudi v številnih drugih veroizpovedih. Njegovi posmrtni ostanki ležijo v Rimu v baziliki sv. Marije Velike.

Hieronim je bil krščen, kot je bilo takrat v navadi, kot odrasel mož, med študijem retorike v Rimu. Med potovanjem v Trier je prišel v stik s porajajočim se meništvom in se odločil za asketsko življenje. Nekaj časa je kot puščavnik živel na robu sirske puščave v bližini Alepa, tam poglobil svojo askezo in poznavanje številnih jezikov.

Po prejemu mašniškega posvečenja v Antiohiji se je leta 382 kot duhovnik vrnil v Rim. Okoli njega so se zbirale predvsem vdove in mlade device, ki so mu zvesto sledile in s prepisovanjem precej pripomogle k širjenju njegovih spisov.

Po številnih življenjskih postajah je sv. Hieronim leta 386 prispel v Betlehem. Poleg razlage Svetega pisma in prevodov teoloških del je pisal tudi o življenju svetnikov, pridige in številna pisma. V kraju Jezusovega rojstva je nastalo njegovo najpomembnejše delo, »Vulgata«, najbolj razširjen prevod Svetega pisma iz hebrejščine v latinščino.