Na veliko soboto je v cerkvah, ob kapelah ali križih in drugih božjih znamenjih blagoslov običajno velikonočnih jedi. V košarah, ki jih večinoma verniki uporabljajo samo za ta namen, prinesejo k blagoslovu, hren, kruh, pirhe, šunko … Zakaj ravno te jedi? Vsaka med njimi ima globlji, simboličen pomen.

Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad (prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi pri blagoslovu duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali.

Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

Pirhi simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Poskusite domače jedi

V sodobnem času je mogoče vse velikonočne jedi kupiti v trgovinah. A bolje bo, da bi razmislili in kaj pripravili sami doma. Specite kruh, skuhajte jajčka (če nimate kokoši, jajca za pirhe kupite vsaj pri bližnjih rejcih) v čebulnih listih ali vinu, da se lepo obarvajo, in zasadite hren, vsaj za naslednje leto, če tega še niste storili za to veliko noč. Res pa je težje vzrediti prašiča, a ni nemogoče jesti domače šunke. Iz edine slovenske avtohtone vrste pujsa, krškopoljskega črno-belega prašiča, jo po tradicionalnem receptu pridelujejo v Kmečki zadrugi Sevnica okviru Grajskih mesnin.

Foto: Oton Naglost, Tatjana Splichal


Vir: SŠK