Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Religija v filozofskih salonih

Za vas piše:
Branko Cestnik
Objava: 12. 10. 2013 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 09.10.2013 / 07:43

Religija v filozofskih salonih

Seme dobrega je vrženo

Seme dobrega je vrženo

Kaj imajo skupnega naslednja velika imena sodobne filozofije: G. Vattimo (Italija), E. Trías (Španija), J. Derrida (Francija), J. Habermas (Nemčija)? Vsi se zanimajo za religijo. Kaj to pomeni? To pomeni, da se je religija vrnila v filozofijo, potem ko jo je filozofija ali zanemarjala ali zviška prezirala.

Povratek religije v filozofijo je bilo zaznati v začetku devetdesetih. Zakaj ravno takrat? Eden izmed razlogov je padec komunizma. Religija ni samo pokazala, da zmore preživeti načrtno zatiranje, temveč da je sposobna dejavnega kulturnega odpora ter iz spopada z državnim ateizmom iziti kot zmagovalka. Če bi religija res bila patologija (Freud), opij ljudstva (Marx) ali poniževalka človeških kreposti (Nietzsche), ne bi bila sposobna politično osvobajati in spodbujati za demokracijo.

Bog torej ni »mrtev« in religijo je bilo potrebno še enkrat premisliti; tokrat z orodji postmoderne filozofije. Zgoraj omenjeni filozofi so začeli obj...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh