Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenska etnološka dediščina v Vatikanu

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 06. 11. 2020 / 12:58
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 12.11.2020 / 07:16
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovenska etnološka dediščina v Vatikanu

Slovenska etnološka dediščina v Vatikanu

Božično drevo in še 42 drevesc okrašenih z okraski iz lubja in slame.

Ker je časa malo, sta cvetličarja k sodelovanju povabila rokodelce iz vse Slovenije, številna društva in ustanove. FOTO: Sabina Šegula


Trg sv. Petra v Vatikanu v božičnih praznikih s smreko in jaslicami vsako leto (že od leta 1982, običaj je uvedel papež Janez Pavel II.) »okrasi« druga država ali regija, in, kot smo že poročali septembra, je Slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu kabinet predsednika vlade in ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo, da je bila sprejeta skoraj desetletje stara slovenska pobuda o postavitvi slovenskega božičnega drevesa na vatikanskem trgu. Tako bodo na slovesnosti 11. decembra na vatikanskem trgu Slovenci postavili smreko iz kočevskih gozdov, s premerom 70 cm in visoko 30 metrov – v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije.


Cvetličarska mojstra Sabina Šegula in Peter Ribič že od leta 2011 pomagata vatikanskim vrtnarjem pri krasitvi bazilike sv. Petra za božič in veliko noč. FOTO: Akademija cvetja


FOTO: Sabina Šegula

Bogata slovenska kulturna dediščina v vatikanskih uradih

Poleg smreke za trg sv. Petra bo Slovenija priskrbela še 42 manjših smrek in jelk v dimenzijah od 1,5 do 6 metrov, postavili jih bodo v uradnih prostorih Svetega sedeža in drugih prostorih na območju Vatikana. Smreke in jelko bodo tudi okrasili, kar pa so zaupali priznanima cvetličarjema dr. Sabini Šeguli in Petru Ribiču, ki že od leta 2011 pomagata vatikanskim cvetličarjem pri krasitvi bazilike za božič in veliko noč. Kot sta povedala Šegulova in Ribič, so se v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem odločili za tradicionalne slovenske okraske iz naravnih materialov, povečini iz lesenih oblancev in slame. To bo, kot pravita cvetličarska mojstra, odražalo bogato slovensko kulturno dediščino.


FOTO: Sabina Šegula


FOTO: Sabina Šegula


Rokodelci bodo okraske izdelali ročno

Vse okraske bodo izdelali ročno. Ker je časa malo, sta cvetličarja k sodelovanju povabila rokodelce iz vse Slovenije, številna društva in ustanove. Dobro polovico jih bodo izdelale žene iz Zveze kmečkih žena. Za razne skupine rokodelcev sta na terenu pripravila tudi kratke delavnice. Poleg tega sta k sodelovanju povabila spretne roke vseh generacij, od otrok do dedkov in babic, kar bo, kot pravi Šegulova, »dogodku dalo širšo medgeneracijsko noto, medgeneracijsko sodelovanje in učenje pa posebej podpira tudi papež Frančišek«.


Kot sta povedala Šegulova in Ribič, so se v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem odločili za tradicionalne slovenske okraske iz naravnih materialov, povečini iz lesenih oblancev in slame. FOTO: Akademija cvetja


FOTO: Sabina Šegula


Okraske bodo izdelovali do 10. novembra, ko jih bosta Šegulova in Ribič sortirala po škatlah in konec novembra skupaj z drevesi odpeljala v Vatikan. Kot zanimivost Šegulova pove, da za štiri do pet metrov visoko drevo potrebujejo okoli dvesto okraskov.
_ _ _

PREBERITE ŠE:

Na Trgu sv. Petra letos znova slovenska smreka?

Slovenca okrasila vatikansko baziliko

Papežev božič ozaljšan slovensko

Papeževa cvetličarja

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh