Friderik Irenej Baraga se je rodil 28. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, umrl pa je 19. januarja 1868 v Marquettu v Michiganu v ZDA.

Pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolni cerkvi leta 1823 in bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in Metliki, dokler ni leta 1830 odšel v ZDA kot misijonar.

Večino časa je delal med Indijanci. Nastopil je proti trgovcem, ki so zastrupljali Indijance z alkoholom, in proti vladi, ki jih je izrivala iz njihove domovine. Da bi jim dal dober zgled, je bil tudi sam abstinent, živel je strogo asketsko življenje, vstajal je sredi noči in vsak dan več ur meditiral, tudi meso je jedel le poredko. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu leta 1853, svoje prvo škofovsko mesto je dobil v Saultu Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. V času misijonarjenja je dvakrat obiskal domovino in se srečal tudi z Antonom Martinom Slomškom. Za Indijance in za reveže je žrtvoval vse in še pred smrtjo je za zidavo neke cerkve dal svoje zadnje dolarje.