Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Srce se ne boji

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 22. 05. 2019 / 08:38
Oznake: Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 22.05.2019 / 12:20
Ustavi predvajanje Nalaganje
Srce se ne boji

Srce se ne boji

Premiera igrano dokumentarnega filma o mučencu bl. Alojziju Grozdetu bo v petek, 24. maja, v Novem mestu.

Devet let po razglasitvi za mučenca je življenjska zgodba Lojzeta Grozdeta prikazana tudi v filmu. Dobre pol ure dolga dokumentarno-igrana filmska pripoved spremlja njegovo pot iz revnega dolenjskega okolja do perspektivnega dijaka v Ljubljani, člana Katoliške akcije, častilca Marije, sklene se sklene z njegovo mučeniško smrtjo in sporočilom, s katerim blaženi Grozde še 75 let po smrti nagovarja sodobnega človeka. Preplet intervjujev in igranih prizorov predstavi osrednje poudarke Grozdetovega življenja in zgodovinske situacije, ki je privedla do njegove tragične smrti in razglasitve za blaženega. Film je po naročilu škofije Novo mesto nastal v produkciji Studia Siposh, premierno ga bodo predstavili v petek, 24. maja, v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu. Več o novem filmu v novi tiskani Družini: Zakaj se je novomeška škofija odločila za film o Grozdetu, sta povedala škof Andrej Glavan in postulator Igor Luzar, kako je film nastajal pa režiser David Sipoš, scenarista Rok Andres in Matjaž Feguš ter glavni igralec Alex Centa. Poiskali smo tudi 83-letno Marijo Strmole, ki je bila kot 10-letna deklica v skupini otrok, ki so ob nabiranju zvončkov našli Grozdetovo truplo ...



Škof Glavan: "Film naj bi poživil molitev za kanonizacijo"

Novomeški škof Andrej Glavan o odločitvi za film: Blaženi Alojzij Grozde je prvi blaženi iz naše škofije in prvi blaženi slovenski mučenec. Je v nekem smislu simbol vseh žrtev revolucije med drugo svetovno vojno in po njej. S filmom smo želeli posredovat njegov zgled pokončnega kristjana širši slovenski javnosti, zlasti mladim, ki jim večkrat manjka pozitivne angažiranosti za boljši družbeni red, ki bi temeljil na krščanskih vrednotah. Hkrati je vzor neuklonljive vere, ki jo je hranila zlasti ljubezen do evharistije kot ga je na dan beatifikacije v Rimu predstavil papež Benedikt XVI. Film naj bi poživil molitev za kanonizacijo, da bi Bog potrdil njegovo svetost tudi s čudežem, ki je pogoj za razglasitev za svetnika.


V 37-minutnem igrano dokumentarnem filmu Lojzeta Grozdeta odigrajo trije igralci, petletni Lovro igra Lojzeta v otroštvu.

Režiser Sipoš: "Svetnik se ni rodil, za svetništvo je zorel skoraj 20 let"

Pogovor z režiser Davidom Sipošem o nastajanju filma, izbiri igralcev, pričevalcev, strokovnjakov in tudi filmskih simbolov

Ko ste dobili naročilo za film o Lojzetu Grozdetu ste že poznali njegovo življenjsko zgodbo?

Seveda. Z Grozdetovim življenjem sem se srečal že v srednješolskih letih, na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru smo ravno v času mojega šolanja obudili Katoliško akcijo. Že takrat sem vedel, da delamo nekaj pomembnega, zanimivega, med drugim smo »študirali« tudi Grozdetovo življenje, brali njegovo biografijo, poezijo … A v desetih letih od konca gimnazije sem se srečal še z veliko drugimi velikimi Slovenci iz zgodovine in sodobnosti in njihove zgodbe pretvoril v film, tako da se je vedenje o Grozdetu že zasidralo v daljni spomin. Ob nastajanju filma pa je bilo zanimivo odkrivat vedenje, pravzaprav sem z Grozdetom odkrival tudi spomin nase kot dijaka.

So vam naročniki, torej škofija in postulator pustili proste roke?

Spremljali so nastajanje filma, predvsem postulator Igor Luzar je bil vedno pripravljen svetovati, pozna veliko ljudi, ki so se srečali z Grozdetom ali so z njim na drug način povezani. Pustili pa so mi umetniško svobodo, zaznal sem popolno zaupanje. Moja desna roka pri nastajanju filma je bil Rok Andres, oba sva prebrala veliko literature o Grozdetu in tistem zgodovinskem obdobju. Imela sva isti cilj, ogrodje: v filmu prikazati psihološki profil mučenca, nato pa narediti še korak naprej, in sicer, kako je dojemal svet okrog sebe in kaj je bilo pri tem svetniškega. Že v začetni fazi so naju navdihovala simbola sonce in zvončki, povezujeta celotno filmsko pripoved.


Grozdetovo zgodnje najstništvo v filmu odigra 10-letni Jašo.


V vlogi Grozdeta nastopijo kar trije igralci …

… pravzaprav štirje (nasmeh). Film se začne s krstom novorojenčka Lojzeka. V zgodnjem otroštvu ga odlično odigra petletnik Lovro, našli smo ga prek župnika Tomaža Marasa iz Vavte vasi. Blond desetletnika smo iskali tudi prek družbenih omrežij, javilo se je kar veliko fantov, odločili smo se za Jašo iz Ljubljane – ne le zaradi igralskih sposobnosti, ampak ker je bil res »zagret« za Grozdeta, veliko je vedel o njem, zelo mu je pri srcu. Najdlje smo iskali gimnazijca Grozdeta, nekatere šole že zaradi tematike okoliščin Grozdetove smrti niso hotele izobesiti niti plakata za avdicijo. Po neuspešni avdiciji med Dolenjci ga odigra Primorec Aleks.

Snemali ste na Dolenjskem?

Večinoma v pristnih krajih, kjer je grozde zares hodil. Mene je Dolenjska očarala, na novo sem odkrival to pokrajino, hribčki, griči, vinogradi so pravi navdih. Res pa je, da je Grozde velik del življenja preživel v Ljubljani, kar pa je bil za filmske kadre velik izziv, saj je mesto danes povsem drugačno kot pred 80 leti. Tako smo čas šolanja postavili v notranje prostore uršulinskega samostana in šolskega muzeja. Za zadnjo epizodo, mučeniško smrt, smo čakali sneg, ki ga pa letos v dolenjskih gozdovih ni bilo. Tako smo sneg za ta prizor že konec zime ujeli na osojni strani bohinjskih gozdov, vsa druga pokrajina v filmu pa je pristna, dolenjska.

Po dveh filmih o svetniških kandidatih, škofu Vovku in škofu Gnidovcu, še film o mučencu. Je to še večja odgovornost?

Ob velikanih slovenske Cerkve, o katerih sem tudi snemal filme in so živeli mnogo dlje, je bilo pol ure filma za dobrih 19 let življenja kar velik izziv. Najprej izziv, kako mladim generacijam razložiti zgodovinsko situacijo pred, med in po drugi svetovni vojni, ki je slovenski narod zaznamovala v globine, hkrati pa v to vpeti lik mučenca, ki je po svoje simbol za mnoge pobite slovenske fante in može v tem krutem obdobju slovenske zgodovine. Svojevrsten izziv pa je bil tudi, kako govoriti o svetniku, ki vsaj v prvem obdobju življenja ni bil popoln človek. Skozi igrane prizore smo ga prikazali takšnega, kot o njem pišejo biografi: fantiča precej vroče krvi, dijaka, ki sošolcem ni bil ravno zgled mirnosti … Mislim, da bo ta rast, ko se zaveda napak, se zna opravičiti, želi delati boljše na koncu gledalca najbolj nagovarjala. V filmu ne govorimo, da se je že rodil svetnik, ampak je svetnik nastajal. S silhueto ob koncu filma nakažemo, kako je Grozde še danes prisoten med nami …


Grozdeta v dijaških letih pa igra Alex Centa.



Simbola sonca in zvončkov povezujeta celotno filmsko pripoved o Lojzetu Grozdetu

Po premieri v Novem mestu bodo v maju in juniju še sedem ponovitev: 26. maja ob 20. uri v Kulturni dvorani Sevnica, 27. maja ob 20. uri v Kulturnem domu Trebnje in v dvorani župnije Kočevje (Trg Svetega Jerneja 3), 30. maja ob 20.uri v dvorani župnije Celje - Sv. Cecilija (Breg 18), 7. junija ob 20.uri v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah v Avstriji, in v dvorani župnije Brezovica (Starovaška c. 19).
Datume naslednjih predstav najdete na www.grozde.si

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh