Stara je bila komaj 16 let, ko so jo v pozni antiki kot mučenko kruto umorili, v Aziji, Afriki in Evropi pa se okoli nje spletajo številne legende: sv. Korona ima veliko skupnega z enakoimenskim virusom, ki trenutno pretresa ves svet, in pri tem ne govorimo le o mednarodnosti, ki prestopa vse meje. Sv. Korona po navedbah Ekumenskega leksikona svetnikov velja za zavetnico proti kužnim boleznim in epidemijam. Kot piše avstrijski Kathpress, pa veliko podatkov o njenem življenju in izvoru, podobno kot pri novem virusu, ostaja skritih.

Leksikon svetnikov o Koroni (lat. »kronana«, ime pa na splošno nakazuje na splošnejši izraz »mučenka«) pove zelo malo: rodila se je ali leta 161 ali pa 287 – kje, ni jasno. Še kot najstnica je postala žena vojaku Viktorju, ki se med preganjanjem kristjanov ni bil pripravljen odreči svoji krščanski veri in je bil zato usmrčen. Mlada vdova je pod rimskim cesarjem Pijem ali Dioklecijanom prav tako umrla mučeniške, sodeč po leksikonu prav posebej krute smrti: privezali so jo na dve upognjeni palmi in ko sta se drevesi znova dvignili, je Korono raztrgalo.

Grška legenda o Viktorju in Koroni zakonski par postavlja v Damask, vendar se je zgodba pozneje razširila v številnih različicah. Zato poleg sirske prestolnice kot kraj njune smrti navajajo tudi Antiohijo v današnji Turčiji, Aleksandrijo v Egiptu, Sicilijo ali francosko obmorsko mesto Marseille. Izročila o njunem češčenju poznajo grška, latinska in etiopska Cerkev; v severni in osrednji Italiji je Korona že v 6. stoletju veljala za zgled zvestobe veri. Relikvije Korone in Viktorja hranijo v kraju Castelfidardo pri Osimu na obali Jadranskega morja, nedaleč od Ancone, kjer so paru že v zgodnjih letih krščanstva posvetili cerkev. Cesarja Oton III. in Karel IV. sta poskrbela, da so relikvije zakoncev prišle tudi v Aachen oz. Prago.

Nekaj svetišč, posvečenih sv. Koroni, imajo tudi v sosednji Avstriji. Avstrijski kovanci so se nekdaj imenovali »krona«, kar gre pripisati dejstvu, da sv. Korona ni le zavetnica proti kužnim boleznim in epidemijam, temveč se ljudje k njej zatekajo tudi v denarnih težavah, pri iskanju bogastva in celo za dobitek na loteriji.

Bogoslužni spomin sv. Korone in sv. Viktorja obhajamo 14. maja.

Foto: splet / Wikipedia