Andrej Štremfelj je pri 22 letih stal na najvišji gori sveta. Zdelo se je, da više ne gre, a v resnici je bil to šele začetek poti, ki ga je gnala v odkrivanje vedno novih vrhov: v alpinizmu, v vlogi moža in očeta, v veri, v učiteljskem poklicu. To pot je lani okronal zlati cepin za življenjske dosežke. Ko je na Poljskem prejemal najprestižnejšo alpinistično nagrado, se je zahvalil Bogu, nato še ženi Mariji. Z Marijo sta nas prijazno sprejela prav na dan, ko je končeval še eno svojo pot: profesorja telovadbe.

Ste imeli radi učiteljsko delo?
Rad sem delal z mladimi. Zdelo se mi je, da jih vedno bolj razumem, da vedno laže dosežem to, kar hočem. Mladi ti dajejo mladost. Če se dolgo ne pogledaš v ogledalo, kar misliš, da si še vedno mlad. Sam sem jim predvsem skušal dajati dober zgled, včasih tudi kakšen nasvet.

Menda ste zahtevali, da vsi pre...