Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zakonca Rigler prejela cerkveno odličje

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 26. 07. 2020 / 08:45
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.08.2020 / 07:57
Ustavi predvajanje Nalaganje
Zakonca Rigler prejela cerkveno odličje

Zakonca Rigler prejela cerkveno odličje

Zakonca Marjeta in Metodij Rigler sta začetnika in glavna promotorja slovenske Jakobove poti.

Na god sv. Jakoba, v soboto, 25. julija, je bila v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani maša, pri kateri je nadškof Stanislav Zore podelil odličje sv. Cirila in Metoda ob 20. obletnici Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji zakoncema Rigler. Odličje od leta 1985 podeljuje Slovenska škofovska konferenca osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Kot so škofje zapisali v utemeljitvi odličja, sta zakonca Rigler že leta 1998 romala na grob svetega apostola Jakoba v špansko mesto Santiago de Compostela. "Od takrat dalje svoje moči in znanje namenjata oživitvi romarske poti svetega Jakoba po Sloveniji ter spodbujata njegovo duhovnost in čaščenje." Zapisali so še, da je sveti Jakob postal njun zavetnik, društvo prijateljev sv. Jakoba, ki sta ga ustanovila, pa si je zadalo "zelo smel program oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Santiago, romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in tujini ter oživljanje drugih romarskih poti v Sloveniji in tujini." V dvajsetih letih delovanja je društvo, kot so zapisali v utemeljitvi odličja "raziskalo in označilo 692 km poti na t. i. slovenskem Jakobovem križu.


Nadškof Zore izroča najvišje odličje Cerkve na Slovenskem zakoncema Rigler "za njuno zvesti služenje Cerkvi med Slovenci" (fotografije Ivo Žajdela)

Nosite v srcu željo, da bi prišel do Boga
Nadškof Zore je v pridigi pri maši dejal, da romanje vedno pomeni tudi pokoro. »Če na romanju ni nobene pokore, potem ni romanja, ni pristne ter globoke želje po spreobrnjenju, da se človek izprazni sebe in posvetnega ter da prostor Bogu, njegovi milosti in ljubezni. Da ga popolnoma prevzame.« Zaradi vseh poti, ki so bile opravljene, in niso vse vodile k sv. Jakobu, ampak so bile up iskanja, Božje volje, povezanosti z bližnjimi, ljubezni do bratov in sester, vse to se je na koncu zjedrilo v odločitev, da se ustanovi društvo, je dejal nadškof Zore. »To društvo je skozi dvajset let utrlo poti od Hrvaške do Trsta, od Prekmurja do Višarij. In koliko vas je že to pot prehodilo in koliko jo boste še. Vedno pa vas prosim, da nosite v srcu željo, spoznanje – ne gre samo za to, da bi prešel pot od hrvaške meje do Trsta – ampak v resnici, da bi prišel do Boga. Potem sploh niso več pomembne ne poti, ne kilometri, ne meje, potem je samo še Ljubezen. In želiš povsem živeti in razdajati Ljubezen.«



Mašo na god sv. Jakoba je v cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu daroval nadškof Zore

Metoj Rihler: "Ko sva priromala iz Kompostele, se je najino življenje spremenilo"
Metodij Rigler se je spomnil začetkov društva: "20 let je dolga doba. Zelo sem premišljeval, kako bi opisal to obdobje. Ko sva se kot prva slovenska romarja v novejšem času vrnila leta 1999 iz Kompostele, se je najino življene čisto spremenilo. Skupaj s sinom Gregorjem sva ustanovila Društva prijateljev poti sv. Jakoba. Prve pristopne izjave so bile podpisane na vrhu Triglava avgustu 2000, po žegnanjski maši v kapeli na Kredarici." Rigler je dejal, da so v želji, da bi po vzgledu drugih narodov v Evropi oživili srednjeveško romarsko pot sv. Jakoba, člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba pričeli iskati stezice, po katerih so naši predniki romali v Kompostelo. "Osnova je bil mednarodni vodnik poti, ki so v srednjem veku vodile v Kompostelo, ki je v Parizu izšel leta 2002, z opisom smeri poti iz Zagreba preko slovenskega ozemlja do Parme in naprej. O romanjih naših prednikov pripoveduje slovenska ljudska pesem, naša literatura, zgodovinski arhivski viri, freske o čudežu sv. Jakoba, školjka sv. Jakoba, najdena na komunu v Škofji Loki in v grobu na Blejskem otoku." Romarji in popotniki so začeli hoditi po označenih stezicah, najprej posamezniki, zakonci, prijateljske skupine, se je spominjal Rigler in se je zahvalil vsem članom za vso podporo in prostovoljstvo, ki so ga namenili raziskovanju, označevanju in vzdrževanju Božje poti naših prednikov. »Vsi skupaj lahko danes veselo ugotovimo, da smo sejali seme, ki je vzklilo, saj je naš bistveni namen dosežen. Danes pot živi in ob takih prijateljih poti svetega Jakoba bo živela in se razvijala še naprej.«
(več o slavju v novi tiskani številki Družine)


Člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani (Foto: Ivo Žajdela)


Začetki Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji
Kot piše na spletni strani Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji (jakobova-pot.si) so družinski sprehodi, majski izleti, romanje v Sveto deželo, praznovanje ljubljanskega zavetnika svetega Jurija stkali prijateljstvo. Pri planinski maši na Kredarici se je po prijaznem povabilu dovškega župnika Franca Urbanije »Pa še prijatelje povabite«, rodila misel, da bi v avgustu skupaj romali k Mariji Snežni pod Triglav. Da se ne bi izgovarjali na kondicijo so vsak mesec romali k svetnicam in svetnikom, v gore na njihov godovni dan.
V januarju k sv. Neži na Kum, v februarju k sv. Valentinu na Limbarsko goro, na Krim in k sv. Jeri pod Krimom, na Oljsko goro itd. V avgustu se je šestnajst močvirskih tulipanov (poimenovali so se po zaščiteni roži Ljubljanskega barja, kjer sta doma duši prijateljevanja Marjeta in Metodij Rigler), povzpelo k maši na Kredarico in še na Triglav, trije prvič.

Marjeta in Metodij Rigler po romanju v Kompostelo
Vmes je Marjeto Rigler prevzela tretja božja pot v srednjem veku, romanje k svetemu Jakobu Komposteljskemu v Španiji. Leta 1999, ko je bilo sveto Jakobovo leto, sta se Marjeta in Metodij Rigler podala po poti, po kateri so stopali tudi naši predniki »daljno lepo Galicijo, notri k svetemu Jakobu«, kot poje slovenska ljudska pesem
Sveti Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov, je postal njun zavetnik. Napisala in izdala sta knjigo z naslovom Blagor vama, uboga reveža, v kateri sta opisala doživetja na enaintridesetdnevnem peš romanju v Kompostelo, v želji, da bi vzpodbudila romanja v Kompostelo.

Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji
Po izdaji knjige sta zakonca Rigler s prijatelji ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Prve pristopne izjave so bile podpisane na vrhu naše domovine, na Triglavu.
Izpostavili so, da je društvo prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi: oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Kompostelo ter romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini ter zaradi oživljanja ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini.

Korenine slovenske Jakobove poti
»Tudi slovenska dežela tebe pozna Kompostela, priča popotnik naj ta, ki je na Kranjskem doma« je zapisal komposteljski romar, kranjskogorski župnik Jožef Lavtižar v Koledarju družbe sv. Mohorja leta 1909. O slovenskih srednjeveških romarjih poje slovenska ljudska pesem, o njih pišejo naši pisatelji in pesniki, Janez Jalen v Ovčarju Marku pa znani Prešernov verz Mars’kteri romar gre v Rim, Kompostelje pa spevoigra dr. Ivana Preglja Komposteljski romarji, ki jo je pater Hugolin Satner uglasbil v opero Tajda.
Najimenitnejši med njimi je bil grof Urlich II. Celjski, ki je k sv. Jakobu starejšemu romal s šestdesetimi konjeniki. Španski arhivi hranijo zapis srečanja Urlicha II. s kastiljskim kraljem, leta 1430 na Tierra Campos. Na ta dogodek verjetno spominja vasica po imenu Galicija pri Celju.

Slovenska Jakobova pot
Svojevrsten spomenik čaščenja svetega Jakoba in srednjeveških romanj iz naše dežele je 67 cerkva posvečenemu sv. Jakobu starejšemu. Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji si je ob ustanovitvi zadalo nalogo obnoviti romarske poti, ki so potekale preko Slovenije.
Ena je potekala iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane in mimo Postojne do Trsta, druga pa iz Gradca preko Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško ter dalje po Kanalski dolini.
V letu 2004, ko je vstopa Slovenija v Evropsko zvezo, so člani društva s prijatelji simbolično po stezah srednjeveške Jakobove poti stopili v Evropsko zvezo. Slovenskega ozemlja ne delijo več meje in pozdravlja nas cerkve sv. Jakoba st., ki so jih zgradili naši predniki na našem etničnem ozemlju, kjer se je govoril in se še govori slovenski jezik. »To je naša želja, da vsaj malo prispevamo k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega in tudi gospodarskega prostora,« so zapisali na začetku delovanja.

Tri veje slovenske Jakobove poti
V Sloveniji poznamo tri veje Jakobove poti. Prva na dolenjski in primorski trasi se začne pri mejnem prehodu Slovenska vas. Nato prehodimo kopico postojank vse do lekarne Kostanjevica. Sledijo še cilji od Hrušice, Novega mesta, Vrhtrebnja, Stične, Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Planine pri Rakeku, Predjame, Podrage in Dutovelj, vse do Trsta oziroma tamkajšnje cerkve sv. Jakoba (San Giacoma).
Druga veja je prekmursko-štajerska. Vključuje Kobilje, Ljutomer, Ormož in tamkajšnjo cerkev sv. Jakoba, Ptuj, Štatenberg, Žičko kartuzijo, Vojnik, Vransko, Zgornji Tuhinj, Kamnik ter Terme Snovik, Smlednik in Ljubljano oziroma Katarino nad Ljubljano blizu cerkve sv. Jakoba.

Od ljubljanskega sv. Jakoba do Svetih Višarij
Tretja veja poti je gorenjska, odprli so jo septembra 2012. Prične se v Ljubljani pri cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu 18, nadaljuje pa na Rožniku, v podružničnih in glavnih cerkvah sv. Jakoba v Stanežičah, na Petelincu, Brezovici nad Medvodami, v Škofji Loki, Podbrezjah, Ljubnem, Brezju, Radovljici, Ribnem, na Bledu, v Mojstrani, Kranjski Gori, Ratečah ter vse do Trbiža in cerkve na Svetih Višarjah.
Informacije in podrobnejše napotke za prenočevanje, prehrano in drugo najdemo na spletni strani www.jakobova-pot.si.
Vodstvo društva se redno udeležuje svetovnih kongresov društev, povezanih s Caminom, in je doseglo, da so od jeseni 2017 tudi opisane slovenske poti vrisane v evropski zemljevid Caminos de Santiago en Evropa.

Zakonca Rigler smo ob 10-letnici društva sv. Jakoba v Družini (avgust 2010) izbrali za ZAKONCA TEDNA:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-33-Aktualno-1?Open

Kupi v trgovini

Molitev na pet prstov
Molitveniki
2,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh