Novinarji so danes do 11. ure na Tiskovni urad Slovenske škofovske konference lahko poslali tudi vprašanja za slovenske škofe. Na novinarski konferenci ob 12. uri v prostorih galerija Družina je na vprašanja odgovarjal Tadej Strehovec, vprašanja pa je postavljal Bogdan Kolar.

Kakšni bodo nadaljni postopki v zvezi z nadškofom Stresom? Včeraj sta oba nadškofa napovedala, da se bosta za eno leto podala v študij. Ali je mogoče, da bi potem prevzela odgovorno mesto v slovenski Cerkvi?

Tadej Strehovec: S tem v zvezi lahko rečem le tisto, kar je že bilo povedano. Po odstopu jima je bilo svetovano, da se umakneta iz javnosti za neko obdobje. Konkretno sta povedala, da za eno leto. Škof Stres se bo umaknil v tujino, posvetil se bo svoji prvi ljubezni, kot je dejal, to je študiju filozofije. Škof Turnšek naj bi leto preživel nekje v Sloveniji in naj bi se posvetil študiju teologije. Kaj bosta počela, ko se vrneta, je danes še prekmalu za ugibanje.

Nekateri včerajšnjemu odstopu pravijo obglavljanje slovenske Cerkve. Kako vrh škofovske konference to komentira?

Tadej Strehovec: Včerajšnji dogodki, odstop dveh nadškofov, tako v slovenski javnosti in še bolj znotraj Cerkve, med našimi duhovniki in verniki, močno odmeva. Pojavljajo se različna mnenja in stališča, ki jih škofovska konferenca ne more komentirati. Škofovska konferenca želi, da bi bila Cerkev v tem času enotna, in da bi bilo delovanje Cerkve nemoteno, zlasti na duhovnem in pastoralnem področju, pa na kulturnem in izobraževalnem.

V zvezi s škofijo Maribor: ali bodo v naslednji fazi obravnavani tudi škof Štumpf, škof Lipovšek, Janez Lesnika, kanonika Zdolšek in Goličnik in drugi. So bile naštete osebe že obravnavane, pa odgovornost ni bila ugotovljena?

Tadej Strehovec: Rad bi poudaril, da je to na ravni mariborske nadškofije in v Slovenski škofovski konferenci ne moremo komentirati. Kar pa se tiče kazenske odgovornosti, naj si bodi duhovnikov, škofov ali drugih oseb, ki so se znašle v t. i. mariborski zgodbi, je to stvar med mariborsko nadškofijo in svetim sedežem. To so stvari, ki jih novinarji morda težje razumete, ampak dejansko gredo mimo Slovenske škofovske konference.

Ali kazensko pravo predvideva tudi postopke za osebe, vpletene v mariborsko afero?

Tadej Strehovec: Tega SŠK ne more komentirati. Bi pa poudaril, da včerajšnji odstop škofov Stresa in Turnška ne pomeni, da sta bila po civilni ali cerkveni zakonodaji spoznana za kriva. Gre za to, da sta sprejela objektivno odgovornost in da sta odstopila v dobro slovenske Cerkve. Nadškof Stres je izpostavil, da on ni vodil holdingov Zvon ena in Zvon dva, to pomeni, da ni sklepal pogodb, si ni sposojal denarja … To je bila stvar uprav holdingov. In mi v Cerkvi pričakujemo, da bodo člani teh uprav tudi v javnosti odgovarjali na številna vprašanja, ki se pojavljajo tako znotraj Cerkve kot zunaj nje, posebno med novinarji.

Kako je potekala vatikanska preiskava?

Tadej Strehovec: Na ravni SŠK ne moremo tega komentirati. Je stvar, ki poteka na relaciji sveti sedež in mariborska nadškofija. Če bo prišla kakšna izjava za javnost o vatikanski preiskavi, jo lahko pričakujemo od svetega sedeža, saj je ta komisija, preiskava potekala pod njegovim imenom.

Kolikšen je dolg mariborske nadškofije?

Tadej Strehovec: Vprašanje boste lahko naslovili na vodilne v mariborski nadškofiji, tudi novemu administratorju Lipovšku. Kar je znano in vemo na SŠK, je, da moramo ločit dolg, ki je vezan neposredno na nadškofijo in drug dolg, ki je vezan na delovanje obeh Zvonov. Ko je govora o neposrednem dolgu mariborske nadškofije se znesek giblje okoli 27 milijonov evrov.

Ali bo slovenska katoliška cerkev prodala kakšno nepremičnino kjerkoli v Sloveniji, da bi poplačala dolg in mariborske nadškofije in jo s tem potegnila iz krize?

Tadej Strehovec: V slovenski Katoliški cerkvi deluje več kot 800 različnih pravnih oseb, ki po civilnem in cerkvenem pravu ne odgovarjajo za delovanje drugih cerkvenih oseb. Gre za avtonomne pravne osebe. Ko je govora o tem, ali bo Cerkev prodajala svoje premoženje, zato da bo reševala težko ekonomsko stanje v Mariboru, si je težko predstavljati, da bi ena škofija prodajala cerkve, prodajala kapele, prodajala premoženje, iz katerega financira versko dejavnost. Na tem področju si to na ravni škofovske konference težko predstavljamo.

Kako lahko mariborska nadškofija že dve leti posluje z blokiranim bančnim računom?

Tadej Strehovec: Odgovora na vprašanje ne poznam, to je vprašanje, ki ga boste naslovili na mariborsko škofijo.

Škof Lipovšek je napovedal, da bo preveril finance v Mariboru. Kaj bodo poteze?

Tadej Strehovec: Konkretno vprašanje, ki je namenjeno apostolskemu administratorju v Mariboru Stanislavu Lipovšku. Mislim, da bo v kratkem imel tiskovno konferenco.

Je predviden kakšen sklad za poplačilo malih delničarjev?

Tadej Strehovec: Spet vprašanje za mariborsko nadškofijo. Maribroska nadškofija za poslovanje Zvona nikoli ni jamčila s svojim premoženjem. Od te situacije, kakršna je trenutno, je težko pričakovat, da bo mariborska škofija izplačevala vložke, ki so jih drugi delničarji vlagali v Zvon ena in Zvon dva. Mariborska nadškofija je bila eden od investitorjev, ki je želela dobro naložiti denar, s tem denarjem podpirat versko in karitativno dejavnost. Na koncu se je stvar zaključila, kot se je. Izgubili so vsi – mali delničarji, največjo izgubo pa je beležila mariborska nadškofija. Tako da mariborska nadškofija je največja žrtev tega finančnega stanja v zvezi s holdingi Zvon ena in dva.