Danes, v petek, 21. septembra, v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine zaznamujemo mednarodni dan miru. Letos je posvečen splošni deklaraciji človekovih pravic, saj mineva 70 let od potrditve splošne deklaracije na Generalni skupščini ZN.

Splošna deklaracija je temeljni dokument v zgodovini človekovih pravic. Oblikovali so jo predstavniki držav z različnimi pravnimi in kulturnimi ozadji iz vseh regij sveta, sprejeta pa je bila 10. decembra 1948 na GS ZN v Parizu.

V njej je zapisano, da ima vsakdo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti. Ti elementi so temelj za svobodo, pravičnost in mir na svetu, so navedli v ZN.


Pravica do miru

Mednarodni dan miru poteka pod sloganom Pravica do miru - Splošna deklaracija o človekovih pravicah pri 70, čeprav v dokumentu "pravica do miru" ni zapisana.

"Čas je, da vsi narodi in vsi ljudje začnejo spoštovati splošno deklaracijo človekovih pravic, ki priznava dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice vseh pripadnikov človeške rase," je povedal generalni sekretar ZN Antonio Guterres pred mednarodnim dnevom miru, ki poteka pod sloganom Pravica do miru - Splošna deklaracija o človekovih pravicah pri 70.



Osrednja slovesnost ZN bo danes na sedežu v New Yorku, kjer se bodo kasneje s posebno slovesnostjo spomnili tudi nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki je umrl 18. avgusta v starosti 80 let.

Zvonjenje za mir

Ob tej priložnosti so iz Ministrstva za kulturo RS posredovali pobudo evropskih institucij, ki podpirajo predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi. V ta namen bodo zvonovi slovenskih župnij in samostanov zvonili za 15 minut z vsemi zvonovi med 18.00 in 18.15.

Mir - dragocena dobrina

Kakor so zapisali predlagatelji pobude – Evropski parlament in Evropski svet  – je simbolično dejanje namenjeno zaznamovanju 100-letnice konca 1. svetovne vojne ter začetka 30-letne vojne leta 1618, ki se je končala leta 1648. Pobuda poziva vse prebivalce Evrope, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir.

Zvonovi so nepogrešljiv element

Zvonjenje za kristjane predstavlja pomemben element verskega življenja, saj vabi k molitvi ali bogoslužju ter naznanja posebne dogodke; to je tudi izraz veselja, slavja in radosti. V slovenskem kulturnem okolju so zvonovi nepogrešljiv element, kar ponazarjajo številni običaji in ljudske šege, pregovori, pesmi in druga umetniška dela. 

Več kot tisoč let cerkveni zvonovi sooblikujejo in zaznamujejo tako slovensko kot evropsko kulturno istovetnost, Slovenci pa imamo do zvonov posebno spoštovanje. To kaže tudi pritrkavanje, ki iz zvonov izvablja posebne melodije in je prisotno od 16. stoletja, dokumentirano pa od 19. stoletja. Da je zvonjenje spremljalo človeka že dolgo, se pokaže tudi v tem, da so različni pesniki zelo zgodaj opisovali zvonove in jih omenjali v svojih delih.