Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Blažena mati Terezija

Objava: 14. 07. 2016 / 08:38
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:45
Ustavi predvajanje Nalaganje

Blažena mati Terezija

Zavetnik: Nima še določenega patronata, prav gotovo pa jo poleg skupnosti, ki jih je ustanovila, in prebivalcev Indije za svojo zavetnico lahko štejejo revni in ubogi.

Blažena mati Terezija, misijonarka, redovna ustanoviteljica

Jezusov klic: »Pridi, bodi moja luč« je navdihnil mater Terezijo, da se je popolnoma posvetila najbolj ubogim med ubogimi. Sveti Janez Pavel II. je ob njeni smrti dejal: »Bila je misijonarka ljubezni po imenu in po dejanjih. Dala nam je zgled, ki privlači in priteguje številne ljudi, pripravljene vse zapustiti, da bi služili Kristusu, ki je navzoč v ubogih.«

Ime: Njeno krstno ime je bilo Gonxha (Gondža) Agneza. Gonxha pomeni v albanščini »rožni popek«, ime Agneza, Neža pa izhaja iz grške besede hagne »čista, nedolžna« ali iz latinske besede agnus »jagnje«.


Rodila se je 27. avgusta 1910 v Skopju, takrat Otomansko cesarstvo, danes Makedonija,

umrla pa 5. septembra 1997 v Kalkuti v Indiji.

Družina: Rodila se je v krščanski družini bogatega trgovca Koleja (Nikola) Bojaxhiu in njegove žene Drane Bernai. Bila ja najmlajša izmed treh otrok, imela je še sestro Age in brata Lazarja. Oče ji je umrl, ko je imela komaj devet let.

Skupnost: Z osemnajstimi leti je na Irskem vstopila v redovno skupnost Blažene Device Marije (loretske sestre). Če nekaj mesecev je odšla v Indijo in tam 18 let poučevala in bila ravnateljica v šoli loretskih sester v Kalkuti.

Ustanoviteljica: Po navdihu, ki ga je prejela leta 1946, je bila 7. septembra 1950 v nadškofiji Kalkuta uradno ustanovljena Družba misijonark ljubezni, redovna skupnost, ki naj bi služila najbolj ubogim med ubogimi. Leta 1963 jim je sledila moška veja bratov misijonarjev ljubezni, pa še obe kontemplativni veji in leta 1984 še skupnost za duhovnike misijonarje ljubezni. Danes v 120 državah po vsem svetu deluje okoli 500 bratov in več kot 5.000 sester. Od leta 2009 jih vodi sestra Mary Prema Pierick.

Priznanja: Poleg številnih nagrad in odlikovanj, ki so ji jih podelili kot priznanje za njeno požrtvovalno delo, je leta 1979 prejela tudi Nobelovo nagrado za mir.

Naslednica: sestra Nirmala Joshi (1997–2009).

Zavetnik: Nima še določenega patronata, prav gotovo pa jo poleg skupnosti, ki jih je ustanovila, in prebivalcev Indije za svojo zavetnico lahko štejejo revni in ubogi.

Kreposti: Že v družini si je mati Terezija privzgojila čut za uboge in potrebne, saj je bila njihova hiša zanje vedno odprta. Poleg miline in ljubezni, ki jo je naklonila vsakemu človeku, jo je odlikovalo tudi globoko duhovno in kontemplativno življenje, češčenje Najsvetejšega, Križanega in Marije.

Pri nas: Mati Terezija je bila povezana z božjim služabnikom škofom Antonom Gnidovcem, na povabilo nadškofa Šuštarja pa je leta 1980 obiskala Ljubljano. Leta 1987 so misijonarke ljubezni odprle svojo hišo v Ljubljani na Ježici.

Upodobitve: Številne fotografije prikazujejo mater Terezijo predvsem v njenih zrelih letih v redovni obleki: bel sari, obrobljen z modrimi črtami, in križec na levi rami.

Grob: V zahvalo za njeno veliko poslanstvo so jo pokopali z državniškimi častmi. Njen grob v materni hiši v Kalkuti je postal pravi romarski kraj.

Beatifikacija: Za blaženo jo je 19. oktobra 2003 razglasil papež Janez Pavel II.

Goduje: 5. septembra.

Misel: »Vse je majhno, ko pa to darujemo Bogu, postane neskončno veliko.«

Nazaj na vrh