Zavetnik: Priprošnjica proti boleznim glave (glavobol) in prsi, pljučnim boleznim; zavetnica mučencev, tkalcev in vdov, eksorcistov; je tudi zavetnica cenzure tiska (zato jo upodabljajo s škarjami) ter vseh tistih, ki trpijo za posledicami zastrupitev.

Sveta Anastazija, devica in mučenka

Anastazija je od zgodnjega srednjega veka spadala med najbolj češčene svetnice, saj se njeno ime omenja tudi v litanijah vseh svetnikov ter v rimskem kanonu (prva evharistična molitev). Njeno življenje in mučeništvo je sicer prepleteno z legendami, kljub temu pa ostaja zgodovinsko jedro dovolj prepoznavno.

Ime: Anastazij razlagajo iz grške besede anastasis, ki pomeni »vstajenje od mrtvih«, pravzaprav »rojen na veliko noč«.

Rodila se je sredi 3. stoletja v Rimu,

umrla pa okoli leta 304 v Sirmiju, danes Sremska Mitrovica v Srbiji.

Družina: Rodila se je v bogati rimski družini. Njen oče Pretestato je bil pogan, mati, po izročilu naj bi to bila sv. Fausta, pa jo je vzgajala v krščanski veri. Poročena je bila z nekim Publiom, grobijanom, ki jo je mučil in zapiral, a je k sreči kmalu umrl.

Duhovni voditelj: Anastazija je moč za premagovanje preizkušenj v zakonu našla v svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra), ki jo je v svojih pismih spodbujal in ji dajal nasvete.

Poslanstvo: Še ko je bil njen mož živ, se je Anastazija posvečala skrbi za kristjane po ječah. Z denarjem, ki ga je podedovala, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za duhovno in telesno oskrbo zaprtih kristjanov.
Mučeništvo: Anastazija je na morišče v Oglej spremljala svojega duhovnega voditelja Krizogona. Tam so prijeli tudi njo in jo v Sirmiju, ki je bil takrat prestolnica Ilirika, vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju, ki ga je prestajala brez besed, jo je sodnik obsodil na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni hotela potopiti, tako da so jo na koncu obsodili na smrt v ognju in jo v Sirmiju sežgali na grmadi.

Zavetnica: Priprošnjica proti boleznim glave (glavobol) in prsi, pljučnim boleznim; zavetnica mučencev, tkalcev in vdov, eksorcistov; je tudi zavetnica cenzure tiska (zato jo upodabljajo s škarjami) ter vseh tistih, ki trpijo za posledicami zastrupitev.

Upodobitve: Njeni atributi na upodobitvah so palma, meč, škarje in posoda z oljem za maziljenje. Upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt: kako je privezana na steber na grmadi.

Grob: Posmrtne ostanke Anastazije in drugih mučencev naj bi na svojem vrtu na otoku Palmaria pokopala Apolonija, od tam pa naj bi v 5. stol. njene relikvije prenesli v Carigrad. Le-te naj bi nato v 9. stol sv. Donat prenesel v Zadar, v njej posvečeno katedralo. Njene relikvije častijo tudi v Benediktbeuernu v škofiji Augs­burg, posvečene so ji tudi bazilike v Rimu, Veroni, Raveni.

Goduje: 25. decembra, v pravoslavni Cerkvi pa 22. decembra.

Pri nas: Pri nas ji je posvečena podružnica v župniji Brestovica pri Komnu.