"A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani" (Lk 13,5).

Ivan Cankar opiše spreobrnjenje nevernika, ki je bil nekoč veren.

"Kadar je človek nevernik truden od trpljenja, žejen tolažbe, se prikradejo v njegovo dušo nepoklicani in nepovabljeni spomini, ki mu šepečejo tople besede (...) branil bi se,

ne poslušal bi, toda slab je in bolan".

Nevernik, ki je bil nekoč veren, nosi v svoji podzavesti vse, kar je doživljal. Tudi vsa svoja verska izkustva, čeprav pozabljena. Ateist potrebuje zdravje in najboljša leta, zapiše sam ateist Sartre. Tedaj je v zavesti moči lahkomiseln.

Ko pa ga obišče trpljenje in življenjska utrujenost, se oglasijo spomini na vero. Teh spominov nevernik ne kliče, ne vabi. Zakrknjen je v nevero. Vendar se tu razkrije pomen trpljenja. Trpljenje razkrinka lahkomiselnost kot neresnost. Obudi iz podzavesti spomin na vero, ki je pomenila zmago nad trpljenjem.

"(...) kmalu so mu tiste tople...