Prvi koraki predloga zakona o verski svobodi in verskih skupnostih

Spoštovanje, sodelovanje ter odprt in trajen dialog so temeljne značilnosti odnosa med državo ter cerkvami in verskimi skupnostmi, kakršne želi uveljaviti predlog zakona o verski svobodi in verskih skupnostih. Skoraj trideset let po uveljavitvi še vedno veljavnega – po demokratizaciji koncem prejšnjega stoletja sicer nekajkrat noveliranega – zakona o verskih skupnostih se v slovenskem civilnodružbenem, pravnem in političnem prostoru začenja široko in demokratično zastavljena razprava o novem zakonu, ki bi času ustrezneje uredil področje zagotavljanja verske svobode, njenega posamičnega in skupinskega uresničevanja ter pravnega položaja registriranih in drugih cerkva oziroma verskih skupnosti. Veljavna ureditev ima pravzaprav še bistveno starejšo brado, saj je slovenski zakon o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1976 le kopija zveznega zakona s tega področja, ki sega celo v leto 1953.
Prelom s pre...