Kakšnega papeža bi bili imeli v osemdesetih, devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko v noči med 28. in 29. septembrom 1978 angel smrti ne bi bil po enomesečnem papeževanju odnesel Albina Lucianija, papeža Janeza Pavla I.?

Po vsej verjetnosti ne bi bili imeli papeža, rušitelja komunizma, svetovnega popotnika, proglasitelja stotin svetnikov in tisočev blaženih, govornika v različnih jezikih, filozofa in pesnika.

Toda vseeno bi bila katoliška Cerkev imela za poglavarja nadvse vrednega Kristusovega namestnika, značajsko žlahtnega, kulturno odprtega, socialno čutečega, svetniškega človeka.

Do takšnega vtisa pride bralec knjige Mio fratello Albino - Moj brat Albin, zbirke spominov njegove mlajše sestre Nine-Antonie, ki je izšla kot priloga revije Trenta Giorni - Trideset dni.

Albino Luciani, ki v rodnih hribih pomaga pri spravljanju sena, rektor semenišča, ki sleče svoj plašč in ga da premrzlemu študentu, beneški patriarh, ki se gre obleč...